Zeleni navzgor, velika koalicija navzdol

Svojega rezultata naj ne bi najbolj izboljšala skrajno desna Alternativa za Nemčijo, ampak stranka Zeleni.
Fotografija: Pot Manfreda Webra (v sredini) na na čelo komisije je negotova. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Pot Manfreda Webra (v sredini) na na čelo komisije je negotova. FOTO: Reuters

Frankfurt – Nemške politike v tokratni kampanji za evropske volitve nič ne obremenjuje bolj od vprašanja, ali bo vodilni kandidat Evropske ljudske stranke (EPP), Bavarec Manfred Weber, postal predsednik evropske komisije. Glede na to, da se nemška politika okoli odprtih ključnih položajev – na primer predsedovanja Evropski centralni banki – motovili kot mačka okoli vrele kaše, Webru položaj še zdaleč ni zagotovljen.

Nekaj je gotovo: velika koalicija CDU/CSU in SPD bo na teh volitvah potegnila krajši konec. Tako krščanskodemokratska CDU Annegret Kramp-Karrenbauer kot socialni demokrati (SPD) Andree Nahles bodo po napovedih javnomnenjskih raziskav v prihodnjih petih letih v Bruslju imeli manj poslancev kot doslej. CDU lahko računa na okoli 30 odstotkov glasov, SPD pa na komaj 17 odstotkov. Še pred petimi leti je SPD dobila 27 odstotkov glasov. Kljub temu je Andrea Nahles zagotovila, da tudi slab rezultat stranke na evropskih volitvah ne more ogroziti velike koalicije. Za stranko SPD slab rezultat na evropskih volitvah ne bo veliko presenečenje ali razočaranje. V zadnjih letih so na vsakih volitvah doživeli številne poraze. Prav zato se poskušajo od CDU in sredinske drže odcepiti z bolj levo držo. Na primer z zahtevo po vseevropski minimalni plači ali z minimalno državno pokojnino za vse, ne glede na premoženjski status. O prvem in drugem v CDU nočejo niti slišati.

INFOGRAFIKA: DELO
INFOGRAFIKA: DELO

 

Religiozna zelena čustva


Najbolj zadovoljni bodo, ko se bodo 26. maja zvečer zaprla volišča po Nemčiji, v stranki Zeleni. Obeta se ji od 17- do 18-odstotna podpora, s čimer bi se zavihtela na drugo mesto pred SPD. Dober rezultat te stranke ni presenečenje. Po tem, ko so se evropska dolžniška kriza in migracije precej umaknile s političnega dnevnega reda, je v ospredju globalno segrevanje. Nemčija si je začrtala brezogljično družbo do leta 2050, a po trenutnih napovedih država ni na pravi krivulji – ciljev znižanja izpustov toplogrednih plinov ob trenutnem tempu zniževanja ne bo dosegla. Mladina je šla na ulice, prekinja predvolilne nastope AKK in Webra, zeleni so ob tem uspešno zajahali val ozaveščanja. Lani naj bi pridobili več kot 10.000 članov, kar je najhitrejša rast članstva od ustanovitve, so poudarili. Veliki koaliciji (GroKo) so po mnenju nekaterih političnih komentatorjev šteti dnevi, zato že iščejo nove možne koalicije in zeleni bi se lahko znašli v koalicijski kombinatoriki, če bi GroKo predčasno razpadla.

V skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD), v kateri so računali, da bodo migracije precej bolj pereča volilna tema, so razumljivo nesrečni. Vodja liste Jörg Meuthen je dejal, da zeleni igrajo na čustva, celo na religiozno verovanje, da jutri Zemlje ne bo več, če ne bomo takoj zaprli termoelektrarn. Prepričan je, da dokazov za tako kataklizmične napovedi ni, da pa so v stranki ljudi očitno dovolj prestrašili, da menijo, da jih lahko rešijo le zeleni. V AfD ne morejo biti povsem nezadovoljni. Računajo lahko na okoli 10 odstotkov glasov in okoli 10 poslanskih sedežev oziroma na tri več kot pred petimi leti. S tem bodo nastajajoči grupaciji skrajno desnih in evroskeptičnih strank v evropskem parlamentu dodali pomembno število glasov. SPD in še posebej Levici v zadnjih mesecih ni uspelo znova pritegniti v svoje vrste volivcev, ki so zbežali k AfD. Čeprav so zlasti v Levici napovedovali preobrat.

Preberite še:

Komentarji: