Zlata vrata Evrope za tuje bogataše

Bruselj – Čeprav je v številnih članicah prevladala logika, da bi Evropa glede priseljevanja morala postati prava trdnjava, po drugi strani polagajo rdečo preprogo bogatašem iz tretjih držav. Ti lahko dobijo državljanstvo ali pravico do prebivališča, če vložijo dovolj visok znesek v nepremičnine, podjetja, obveznice …

Tak sistem »zlatih vizumov« je že dolga leta tarča kritik v EU, a konkretnih ukrepov še ni bilo. Evropska komisija je v današnjem poročilu opozorila članice, da s takšnim ravnanjem izpostavljajo Unijo tveganju korupcije, pranja denarja in organiziranega kriminala. Tudi nevarnost za izogibanje plačilu davkov se povečuje. Tveganja ne zadevajo samo držav, ki so vpeljale zlati vizumski sistem, marveč vse članice.

Pravice za privilegirane

»Odpiramo zlata vrata nekaj privilegiranim, ki imajo dovolj denarja za nakup pravice do prebivališča ali državljanstva. To nas navdaja s skrbjo,« je povedala evropska komisarka za pravosodje Věra Jourová.

Bruselj opozarja na tveganja organiziranega kriminala, pranja denarja in korupcije pri podeljevanju državljanstev in prebivališča tujim investitorjem. Kupec državljanstva Malte, denimo, dobi državljanstvo za celotno EU z vsemi pravicami. Kot takšna se tudi ponujajo kupcem.

Največje tarče kritik so Bolgarija, Ciper in Malta, ki bogatim v zameno za naložbe prodajajo tako državljanstvo kot tudi pravico do prebivališča. Večja skupina, v kateri je sedemnajst članic, ponuja le prebivališče v zameno za večje naložbe. V Transparency International (TI) so že v svoji analizi lani jeseni opozorili na veliko tveganje, da se odpira pot kriminalcem iz tretjih držav.

Površno preverjeni zahtevki

Komisarka Jourová opozarja, da bi državljani tretjih držav morali imeti pred pridobitvijo državljanstva v članici EU tesno povezavo z državo. To v treh najbolj kritiziranih članicah ni zahtevano, pa tudi fizično bivanje v njih ne.  

Kot opozarja evropska komisija, zahtevki bogatašev iz tretjih držav pogosto niso dovolj preverjeni. Tako ni dovolj pogosto uporabljen schengenski informacijski sistem. Kočljivo je vprašanje izvora njihovega premoženja. Tudi sami postopki niso dovolj pregledni. Za evropsko komisijo je sporno, da na Cipru in Malti v postopku sodelujejo podjetja.



Evropska komisija sicer nima pristojnosti glede tega vprašanja – pridobivanje državljanstva in urejanje prebivališča je v pristojnosti članic. Kljub dolgoletnim kritikam tega sistema so bili v evropski komisiji vedno zadržani v odzivih. Pripravili so sicer smernice s ciljem čim bolj omejiti takšno prakso, a pravega učinka ni bilo, saj je vabljenje bogatašev postalo pravi poslovni model.

Po novem predlagajo ustanovitev skupine strokovnjakov držav članic, ki se bo ukvarjala z zadevo in bo pregledovala sheme članic z vidika varnosti in preglednosti. V evropskem parlamentu in nevladnih organizacijah je bilo v zadnjih letih slišati številne pozive, da bi morali prepovedati tak sistem.  

Cipru skoraj milijarda na leto

Po podatkih Transparency International (TI) je bilo v zadnjem desetletju na podlagi sistema zlatih vizumov v EU podeljenih 6000 državljanstev in 100.000 pravic do prebivanja. Skupno naj bi sheme pritegnile za 25 milijard evrov naložb.  

Samo Ciper je po podatkih TI od leta 2013 prodal več kot 3000 državljanstev in v povprečju »prislužil« skoraj milijardo evrov na leto (914 milijonov). Pogoj je nakup nepremičnin v vrednosti 500.000 evrov in dvomilijonska naložba v nacionalni razvojni sklad, ciprska podjetja ali državne obveznice. Ciper je, denimo, pritegnil številne ruske bogataše. Bolgarija za hiter postopek pridobitve državljanstva zahteva naložbo v višini enega milijona evrov.
 
Tudi pravica do prebivališča omogoča imetnikom krajša potovanja po celotni EU. Zahtevane investicije so različne – na Hrvaškem je po podatkih evropske komisije meja najnižja – 100.000 kun (13.500 evrov). V Združenem kraljestvu so dobili pravico do prebivališča številni bogati Rusi.

V TI opozarjajo na pomanjkanje politične volje, saj da bi ogrožanje interesov EU in njenih načel moralo upravičevati skupno ukrepanje.