Zmanjševanje potrebe po Ameriki
Kitajska in Rusija si prizadevata za vzpostavitev alternativnih sistemov, s katerimi bi lahko obšli ZDA.
Odpri galerijo
Tako Vladimir Putin kot Xi Jinping bosta poskušala od 70. obletnice vzpostavitve odnosov iztržiti čim več. FOTO: Reuters
Predsednika Kitajske in Rusije sta se odločila, da bosta začela malce prej proslavljati 70. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med njunima državama. Slovesno vzdušje bo tako zavladalo že ta teden, ko bo Xi Jinping odpotoval v Sankt Peterburg.
Čeprav bo tja pripotoval zaradi udeležbe na Mednarodnem gospodarskem forumu, ki bo v tem mestu potekal od četrtka do sobote, bo z Vladimirjem Putinom proslavljal nerazdružljivo prijateljstvo, in to med drugim z nizom novih političnih in poslovnih sporazumov.
Ob tej priložnosti bodo podpisali okoli 30 dokumentov, od katerih jih bo imelo nekaj jasno sporočilo, da imata sosednji veliki sili dolgo zgodovino upiranja globalnim hegemonom. Med sporazumi bosta tudi dve skupni izjavi, in sicer ena o dvostranskih odnosih, druga pa o mednarodnih vprašanjih in strateški stabilnosti. Preostali dokumenti se bodo nanašali na trgovino, energijo in naložbe.
Ne glede na to, kaj bo v njih pisalo, bodo ti dokumenti izjemno pomembni že zato, ker bodo podpisani nekaj dni po tem, ko bodo začele veljati kitajske carine za 60 milijard dolarjev ameriškega blaga. Ob zaostrovanju trgovinske vojne prek Tihega oceana bo za Xi Jinpinga še ena potrditev, da ima v sosedstvu nekoga, na katerega lahko računa, enako dragocena tako na gospodarskem kot političnem področju.
Kot napovedujejo, bosta Xi in Trump takrat poskušala popolniti vrzeli v osnutku trgovinskega sporazuma, o katerem je doslej potekalo že enajst krogov pogajanj, pri čemer pa sta obe strani bolj pripravljeni na zlom kot na kompromis, in to zato, ker se je spor že na veliko razširil tudi na tehnološko, denarno in celo vojaško strateško področje. Zato je javno prikazovanje prijateljstva s Putinom tokrat za Xija izredno pomembno.
Prihod kitajskega predsednika v Sankt Peterburg pa je več kot koristen tudi za Putina, ki že poskuša izkoristiti trgovinski spor med največjima gospodarstvoma sveta, da bi Kitajsko pritegnil na svojo stran v določenih strateških potezah, kot je razvijanje Arktike, za kar Rusija nujno potrebuje udeležbo kitajskega kapitala.
Trump bi se moral zato osredotočiti na teme, ki so enako zanimive tako za ruskega kot kitajskega predsednika ter zato zanj še posebno nevarne. Ena od njih je odprava prevlade dolarja v globalni denarni ureditvi. Kitajska in Rusija sta že zelo dejavni, kar zadeva razvoj alternativnega finančnega transakcijskega sistema, ki bi utegnil izpodriniti ameriški SWIFT, sistem plačevanja, v katerem so se ZDA vsilile v samo središče, in to v imenu boja proti pranju denarja in terorizmu.
A Kitajska je že prejšnji četrtek ocenila ameriške trgovinske sankcije, carine in protekcionizem kot »goli gospodarski terorizem«, kar pa je že povsem jasna podlaga za nadaljevanje Xijevih prizadevanj, da v sodelovanju s Putinom in drugimi uporniki proti obstoječi denarni ureditvi razvije Union Pay ali BRICS Pay kot alternativni sistem finančne transakcije, ki bi obšel dolar.
Kitajska in Sovjetska zveza sta diplomatske odnose vzpostavili 2. oktobra 1949, torej dan po tem, ko je bila ustanovljena komunistična država Maa Zedonga. Vse letošnje leto je tako svojevrstno podaljšano proslavljanje prijateljstva in razumevanja. Ko se je Putin ob koncu aprila mudil v Pekingu, je podprl Pobudo pasu in ceste, ki nosi Xijev podpis. Zdaj se bosta predsednika pogovarjala o nadaljnjem prepletanju kitajske in ruske zasnove evro-azijske integracije, s čimer se bo še dodatno zmanjšala potreba po Ameriki. Vendar pa Trump ostaja neizogibni dejavnik vseh teh načrtov. Še vedno namreč ni izkoristil vsega, s čimer bi ju lahko nepopravljivo onemogočil.
Čeprav bo tja pripotoval zaradi udeležbe na Mednarodnem gospodarskem forumu, ki bo v tem mestu potekal od četrtka do sobote, bo z Vladimirjem Putinom proslavljal nerazdružljivo prijateljstvo, in to med drugim z nizom novih političnih in poslovnih sporazumov.
Ob tej priložnosti bodo podpisali okoli 30 dokumentov, od katerih jih bo imelo nekaj jasno sporočilo, da imata sosednji veliki sili dolgo zgodovino upiranja globalnim hegemonom. Med sporazumi bosta tudi dve skupni izjavi, in sicer ena o dvostranskih odnosih, druga pa o mednarodnih vprašanjih in strateški stabilnosti. Preostali dokumenti se bodo nanašali na trgovino, energijo in naložbe.
Ne glede na to, kaj bo v njih pisalo, bodo ti dokumenti izjemno pomembni že zato, ker bodo podpisani nekaj dni po tem, ko bodo začele veljati kitajske carine za 60 milijard dolarjev ameriškega blaga. Ob zaostrovanju trgovinske vojne prek Tihega oceana bo za Xi Jinpinga še ena potrditev, da ima v sosedstvu nekoga, na katerega lahko računa, enako dragocena tako na gospodarskem kot političnem področju.
FOTO: Pool New Reuters
Predigra za Osako
108
milijard dolarjev je lani znašala trgovinska menjava med Kitajsko in Rusijo, 24,5 odstotka več kot v letu prej
Čeprav trgovina z Rusijo obsega manj kot šestino skupne izmenjave med Kitajsko in ZDA v letu 2018, je – glede na negotov izid kitajsko-ameriških trgovinskih pogajanj – Rusija pravi balzam za ranjeni ponos azijske sile. Rdeča preproga, ki jo bo Putin razprostrl pod noge Xi Jinpinga, bo hkrati najboljša predigra za napovedano srečanje med kitajskim in ameriškim predsednikom, ki bo konec junija v Osaki na obrobju vrhunskega srečanja kluba G-20.milijard dolarjev je lani znašala trgovinska menjava med Kitajsko in Rusijo, 24,5 odstotka več kot v letu prej
Kot napovedujejo, bosta Xi in Trump takrat poskušala popolniti vrzeli v osnutku trgovinskega sporazuma, o katerem je doslej potekalo že enajst krogov pogajanj, pri čemer pa sta obe strani bolj pripravljeni na zlom kot na kompromis, in to zato, ker se je spor že na veliko razširil tudi na tehnološko, denarno in celo vojaško strateško področje. Zato je javno prikazovanje prijateljstva s Putinom tokrat za Xija izredno pomembno.
Prihod kitajskega predsednika v Sankt Peterburg pa je več kot koristen tudi za Putina, ki že poskuša izkoristiti trgovinski spor med največjima gospodarstvoma sveta, da bi Kitajsko pritegnil na svojo stran v določenih strateških potezah, kot je razvijanje Arktike, za kar Rusija nujno potrebuje udeležbo kitajskega kapitala.
Trump bi se moral zato osredotočiti na teme, ki so enako zanimive tako za ruskega kot kitajskega predsednika ter zato zanj še posebno nevarne. Ena od njih je odprava prevlade dolarja v globalni denarni ureditvi. Kitajska in Rusija sta že zelo dejavni, kar zadeva razvoj alternativnega finančnega transakcijskega sistema, ki bi utegnil izpodriniti ameriški SWIFT, sistem plačevanja, v katerem so se ZDA vsilile v samo središče, in to v imenu boja proti pranju denarja in terorizmu.
A Kitajska je že prejšnji četrtek ocenila ameriške trgovinske sankcije, carine in protekcionizem kot »goli gospodarski terorizem«, kar pa je že povsem jasna podlaga za nadaljevanje Xijevih prizadevanj, da v sodelovanju s Putinom in drugimi uporniki proti obstoječi denarni ureditvi razvije Union Pay ali BRICS Pay kot alternativni sistem finančne transakcije, ki bi obšel dolar.
108 milijard dolarjev je lani znašala trgovinska menjava med Kitajsko in Rusijo. FOTO: Kevin Lamarque Reuters
Neizogibni dejavnik
Kitajska in Sovjetska zveza sta diplomatske odnose vzpostavili 2. oktobra 1949, torej dan po tem, ko je bila ustanovljena komunistična država Maa Zedonga. Vse letošnje leto je tako svojevrstno podaljšano proslavljanje prijateljstva in razumevanja. Ko se je Putin ob koncu aprila mudil v Pekingu, je podprl Pobudo pasu in ceste, ki nosi Xijev podpis. Zdaj se bosta predsednika pogovarjala o nadaljnjem prepletanju kitajske in ruske zasnove evro-azijske integracije, s čimer se bo še dodatno zmanjšala potreba po Ameriki. Vendar pa Trump ostaja neizogibni dejavnik vseh teh načrtov. Še vedno namreč ni izkoristil vsega, s čimer bi ju lahko nepopravljivo onemogočil.
