Zmuzljivi ukrajinski »quid pro quo« Donalda Trumpa
Še brez soglasnega ameriškega »eureka!« v preiskavi razrešitve republikanskega predsednika
Odpri galerijo
Rudy Giuliani Foto Reuters Reuters
New York – Tudi pričanje veleposlanika ZDA pri Evropski uniji, ki je v sredo nastopil v preiskavi razrešitve republikanskega predsednika Donalda Trumpa, najbrž ne bo združilo močno razdeljene ameriške javnosti. Gordon Sondland je govoril o pogojevanju obiska ukrajinskega predsednika v Beli hiši, ne pa tudi vojaške pomoči tej državi.
Pred Sondlandom zaslišani ameriški diplomati so morali v demokratsko nadzorovanem odboru predstavniškega doma za obveščevalne zadeve priznati vrsto pomanjkljivosti: večina ni bila navzoča, ko se je Trump 25.julija po telefonu pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, tisti, ki so bili, pa ne morejo trditi, da je zahteval preiskavo delovanja nekdanjega podpredsednika Joeja Bidna v Ukrajini v zameno za vojaško pomoč. Tudi nekdanji oregonski hotelir in donator republikanski stranki ni poslušal spornega pogovora, a se je kot eden redkih o Ukrajini pogovarjal s Trumpom. Ta mu je v enem od telefonskih pogovorov zagotovil, da od nove vlade te države ne zahteva nobenih predpogojev.
Sum zadrževanja vojaške pomoči do ukrajinske preiskave Bidnovega delovanja v tej državi je v samem središču prizadevanj kongresnih demokratov za razrešitev republikanskega predsednika. Od diplomata, ki je bil bolj kot druge priče neposredno vpleten v ameriško politiko do Ukrajine, na četrti dan javnih zaslišanj v odboru predstavniškega doma ni bilo slišati enoznačnih izjav o tem, kaj je in kaj ni od te države zahteval in pogojeval Trump. Prošnje osebnega odvetnika ameriškega predsednika Rudyja Giulianija, naj Ukrajina naznani preiskavo dogajanj iz predvolilne kampanje 2016 ter podjetja Burisma, so bile po njegovem prepričanju predpogoj za organizacijo obiska ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Beli hiši, zadrževanje vojaške pomoči kot še en »quid pro quo« (lat.: nekaj za nekaj) pa je bila le njegova osebna domneva, Trump z njim ni nikoli govoril o tem.
Sondland je priznal, da je na predsednikovo željo sodeloval z Giulianijem, a v prepričanju, da bodo tako lažje rešili zastoj v ameriških odnosih z Ukrajino. Z današnjim vedenjem o delovanju nekdanjega newyorškega župana, katerega tesna sodelavca sta zapletena v kazensko preiskavo, ne bi sodeloval z njim, šele kasneje pa se je zavedel tudi Trumpovih obtožb na račun Bidna. Ta je leta 2016 dosegel odstavitev ukrajinskega tožilca Viktorja Šokina, ki je preiskoval podjetje Burisma. V upravnem odboru največjega zasebnega proizvajalca zemeljskega plina je sedel Bidnov sin.
Delovanje Joeja in Hunterja Bidna v Ukrajini je bilo na muhi republikanskih kongresnikov, pa tudi sodelovanje ukrajinskih državljanov pri demokratskih prizadevanjih za preprečitev izvolitve Donalda Trumpa leta 2016. Spominjali so na prejšnje demokratske obtožbe, da je Trump ruski agent, ki je ni dokazala niti dveletna preiskava tožilca Roberta Muellerja. Medtem ko so demokrati s prstom kazali na Sondlandove besede o »quid pro quo« Ukrajini, so republikanci poudarjali veleposlanikovo priznanje, da mu je Trump to izrecno zanikal. »Zakaj svojega pričanja niste začeli z navedbo predsednikove izjave, da od Ukrajine noče ničesar?«
Kongresni republikanci so se pritoževali tudi nad nepripravljenostjo kalifornijskega demokrata Adama Schiffa, ki vodi za preiskavo predsednikove razrešitve zadolženi odbor predstavniškega doma, na zaslišanje Joeja in Hunterja Bidna ter nekaterih drugih prič. Poleg tega so svoja vprašanja zastavljali na način, ki je še bolj poudarjal Sondlandovo priznanje, da si nikoli ne zapisuje diplomatskih pogovorov. To je bilo očitno tudi pri nekaterih njegovih odgovorih, a se je ameriški veleposlanik pri Evropski uniji opravičil, ker mu Bela hiša in State Department nista dala na voljo zapiskov drugih.
V skladu s tako različnimi mnenji politikov obeh velikih ameriških strank se močno razlikujejo tudi ocene ameriških medijev. Če je televizijska postaja CNN naznanjala, da je Sondland obremenil Trumpa, New York Times pa, da je predsednika ter njegove najvišje sodelavce povezal z zahtevano preiskavo Bidnovih, so pri Fox News poudarjali, da veleposlanik predsednika nikoli ni slišal govoriti o »quid pro quo«. Republikanski prvak pa si kot običajno ni pustil odvzeti zadnje besede, Sondlandovo pričanje ga po njegovem oprošča vsake krivde in preiskava razrešitve bi se morala končati.
Pred Sondlandom zaslišani ameriški diplomati so morali v demokratsko nadzorovanem odboru predstavniškega doma za obveščevalne zadeve priznati vrsto pomanjkljivosti: večina ni bila navzoča, ko se je Trump 25.julija po telefonu pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, tisti, ki so bili, pa ne morejo trditi, da je zahteval preiskavo delovanja nekdanjega podpredsednika Joeja Bidna v Ukrajini v zameno za vojaško pomoč. Tudi nekdanji oregonski hotelir in donator republikanski stranki ni poslušal spornega pogovora, a se je kot eden redkih o Ukrajini pogovarjal s Trumpom. Ta mu je v enem od telefonskih pogovorov zagotovil, da od nove vlade te države ne zahteva nobenih predpogojev.
Rudy Giuliani Foto Reuters Reuters
Sum zadrževanja vojaške pomoči do ukrajinske preiskave Bidnovega delovanja v tej državi je v samem središču prizadevanj kongresnih demokratov za razrešitev republikanskega predsednika. Od diplomata, ki je bil bolj kot druge priče neposredno vpleten v ameriško politiko do Ukrajine, na četrti dan javnih zaslišanj v odboru predstavniškega doma ni bilo slišati enoznačnih izjav o tem, kaj je in kaj ni od te države zahteval in pogojeval Trump. Prošnje osebnega odvetnika ameriškega predsednika Rudyja Giulianija, naj Ukrajina naznani preiskavo dogajanj iz predvolilne kampanje 2016 ter podjetja Burisma, so bile po njegovem prepričanju predpogoj za organizacijo obiska ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Beli hiši, zadrževanje vojaške pomoči kot še en »quid pro quo« (lat.: nekaj za nekaj) pa je bila le njegova osebna domneva, Trump z njim ni nikoli govoril o tem.
Sondland je priznal, da je na predsednikovo željo sodeloval z Giulianijem, a v prepričanju, da bodo tako lažje rešili zastoj v ameriških odnosih z Ukrajino. Z današnjim vedenjem o delovanju nekdanjega newyorškega župana, katerega tesna sodelavca sta zapletena v kazensko preiskavo, ne bi sodeloval z njim, šele kasneje pa se je zavedel tudi Trumpovih obtožb na račun Bidna. Ta je leta 2016 dosegel odstavitev ukrajinskega tožilca Viktorja Šokina, ki je preiskoval podjetje Burisma. V upravnem odboru največjega zasebnega proizvajalca zemeljskega plina je sedel Bidnov sin.
Delovanje Joeja in Hunterja Bidna v Ukrajini je bilo na muhi republikanskih kongresnikov, pa tudi sodelovanje ukrajinskih državljanov pri demokratskih prizadevanjih za preprečitev izvolitve Donalda Trumpa leta 2016. Spominjali so na prejšnje demokratske obtožbe, da je Trump ruski agent, ki je ni dokazala niti dveletna preiskava tožilca Roberta Muellerja. Medtem ko so demokrati s prstom kazali na Sondlandove besede o »quid pro quo« Ukrajini, so republikanci poudarjali veleposlanikovo priznanje, da mu je Trump to izrecno zanikal. »Zakaj svojega pričanja niste začeli z navedbo predsednikove izjave, da od Ukrajine noče ničesar?«
Voditelj preiskave o razrešitvi kalifornijski demokrat Adam Schiff. Foto Yara Nardi Reuters
Kongresni republikanci so se pritoževali tudi nad nepripravljenostjo kalifornijskega demokrata Adama Schiffa, ki vodi za preiskavo predsednikove razrešitve zadolženi odbor predstavniškega doma, na zaslišanje Joeja in Hunterja Bidna ter nekaterih drugih prič. Poleg tega so svoja vprašanja zastavljali na način, ki je še bolj poudarjal Sondlandovo priznanje, da si nikoli ne zapisuje diplomatskih pogovorov. To je bilo očitno tudi pri nekaterih njegovih odgovorih, a se je ameriški veleposlanik pri Evropski uniji opravičil, ker mu Bela hiša in State Department nista dala na voljo zapiskov drugih.
V skladu s tako različnimi mnenji politikov obeh velikih ameriških strank se močno razlikujejo tudi ocene ameriških medijev. Če je televizijska postaja CNN naznanjala, da je Sondland obremenil Trumpa, New York Times pa, da je predsednika ter njegove najvišje sodelavce povezal z zahtevano preiskavo Bidnovih, so pri Fox News poudarjali, da veleposlanik predsednika nikoli ni slišal govoriti o »quid pro quo«. Republikanski prvak pa si kot običajno ni pustil odvzeti zadnje besede, Sondlandovo pričanje ga po njegovem oprošča vsake krivde in preiskava razrešitve bi se morala končati.
