Mir ostaja oddaljen: Moskva vztraja pri ultimatih, Kijev zavrača kapitulacijo

Kratka so bila tokrat pogajanja, le dobro uro so včeraj trajali pogovori v Istanbulu, na katerih so se ukrajinski predstavniki zaman trudili prepričati sovražno rusko stran, naj privoli v prekinitev ognja in čimprejšnje osebno srečanje predsednikov držav.

Ozemlje in Nato ostajata največji točki spora, kompromisa ni na vidiku

Tako kot prvič se jim je uspelo dogovoriti le o humanitarnih vprašanjih, ponovni, tokrat še večji izmenjavi vojnih ujetnikov, pa tudi trupel ubitih vojakov. Sporazumeli so se tudi o tem, da se bodo še srečali, a tako kot zadnjič tudi tokrat niso vedeli povedati, kje in kdaj se bodo ponovno sestali.

Ali pa se morda sploh ne bodo več srečali, če bo Ukrajina ponovila še kakšno takšno akcijo, kakor je bil nedavni množični napad na vojaška letališča po vsej Rusiji, v katerem je bilo po zadnjih podatkih ukrajinskega generalštaba uničenih dvanajst letal, kakor je po pisanju ukrajinskih medijev na poganjanjih zagrozil neimenovani član ruske delegacije. Včeraj je ruski poslanec Aleksej Čepa izjavil, da bo Moskva privolila v tretji krog pogovorov, če bosta izpolnjena dva pogoja: prenehanje ukrajinskih napadov na vojaška letališča in železniško infrastrukturo ter uresničitev ruske zahteve po nekajdnevnem premirju na nekaterih delih fronte, da bi lahko z bojišč pobrali mrtve vojake.

Za zgodovino bo drugi krog obnovitvenega poskusa neposrednih pogajanj pomemben zlasti zato, ker sta si na njem sovražnika tudi uradno izmenjala dokumente, v katerih je moral vsak opredeliti, kako si predstavlja pot k mirni rešitvi oboroženega spopada. Ukrajinci so svoj memorandum Rusom dostavili že pred dnevi, še pred srečanjem pa so ga porinili tudi v roke novinarjem. Ruska stran je vztrajala pri tem, da se dokumenti pred srečanjem ne smejo pojaviti v javnosti, zato jih je nasprotnikom predala šele za pogajalsko mizo.

Ruske sile vzpostavljajo tamponsko cono

Posledice današnjega ruskega napada v Sumiju. FOTO: ADF

Kompromisa ni na obzorju

Ko so bila objavljena tudi ruska izhodišča za morebitna mirovna pogajanja, je postalo jasno to, kar je bilo mogoče že prej napovedati: temeljni pogledi in načela Moskve in Kijeva so si tako nasprotujoča, da si tudi najbolj drzni analitiki ne upajo napovedati, kakšen bi lahko bil kompromis, če bi sploh lahko bil sklenjen.

Že v ukrajinskem memorandumu so bila zapisana stališča, v katera Rusija ne bi nikdar privolila, kakor je na primer zavrnitev zahteve po ohranitvi ukrajinske neodvisnosti in prepovedi vključevanja v vojaške bloke. V ruski dokument pa so vključene takšne zahteve, da so ga nekateri zahodni komentatorji poimenovali predlog dogovora o »kapitulaciji« Ukrajine.

Veliko od tega, kar je zapisano v ruskem memorandumu, je bilo že slišati iz ust visokih predstavnikov države. Najprej je navedenih dvanajst ključnih načel, s katerimi se morata sovražnici strinjati, da se sploh lahko začneta pogajati. Med njimi so za Ukrajino najbolj nesprejemljive zahteve, da mora priznati rusko suverenost nad petimi regijami, ki si jih je prilastila Rusija, in od tam umakniti vojsko, da mora biti nevtralna in nejedrska država, da se mora odpovedati Natu in nameščanju tujih vojakov na svojem ozemlju ter omejiti moč svoje vojske.

V drugem delu so ruski pogajalci ponudili dve možnosti, v katerih bi privolili v prekinitev ognja, za katero si tako prizadeva Kijev. Po prvi bi se moral takoj začeti popoln umik ukrajinske vojske in paravojaških enot s celotnega ruskega ozemlja, vključno z obema donbaškima republikama ter Hersonsko in Zaporoško oblastjo.

Druga možnost predstavlja »paketno ponudbo«, po kateri bi se morala Ukrajina med premirjem zavezati, da ne bo premeščala vojaških enot, da bo zaustavila mobilizacijo, odslovila tuje vojaške svetovalce, se odpovedala sabotažam ..., potem pa še ukinila vojaško stanje v državi, izvedla predsedniške in parlamentarne volitve, da bi lahko na koncu novo, legitimno ukrajinsko vodstvo sklenilo trajni mirovni sporazum z Rusijo.

Kakor je danes pojasnil namestnik predsednika ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev, ni cilj istanbulskih pogovorov v tem, da bi dosegli »kompromisni mir pod nerealnimi pogoji, ki si jih je nekdo izmislil«. Po njegovih besedah so pogajanja v Turčiji potrebna za »našo hitro zmago« in »popolno uničenje neonacistične vlade« v Kijevu. »To je pomen ruskega memoranduma,« je nekdanji predsednik države zapisal na svojem družbenem omrežju.