Katera delovna mesta bodo cvetela in katera izginjala v prihodnjih petih letih?

Svet se nahaja sredi tektonskih premikov na trgu dela, kjer umetna inteligenca in digitalizacija krojita novo realnost. Medtem ko se nekateri poklici soočajo z negotovo prihodnostjo, se za druge odpirajo zlate priložnosti. Svetovni gospodarski forum (WEF) v svojem poročilu napoveduje, da bo do leta 2030 ustvarjenih 170 milijonov novih delovnih mest, hkrati naj bi jih 92 milijonov izginilo, kar pomeni neto rast 78 milijonov delovnih mest.

Euronews poroča, da bo povpraševanje po fizičnem delu verjetno ostalo na splošno najvišje, vendar naj bi digitalna delovna mesta rasla najhitreje. »Prihodnost brez človeških delavcev se zdi, vsaj za zdaj, izključena,« še dodaja Euronews. Kljub rasti digitalnih tehnologij bo ročno delo v prihodnjih petih letih verjetno še vedno najbolj iskano, ugotavlja raziskava Svetovnega gospodarskega foruma.

Največ novih delovnih mest, več kot 35 milijonov po vsem svetu, naj bi nastalo za kmetijske delavce in druge zaposlene v kmetijstvu, še dodaja isti medij. Poleg tega bi lahko nastalo skoraj deset milijonov dodatnih delovnih mest za voznike tovornjakov, vključno z dostavljavci, ter več kot pet milijonov novih razvijalcev aplikacij in programske opreme ter gradbenih monterjev.

Do leta 2030 si bodo ljudje in tehnologija delili 34 odstotkov nalog, 32 odstotkov pa bo v celoti opravila tehnologija. FOTO: Shutterstock

A ko govorimo o najhitreje rastočih sektorjih, je vse v znamenju tehnologije. Strokovnjaki za velike podatkovne zbirke so na vrhu lestvice z napovedano skoraj 120-odstotno rastjo števila delovnih mest, sledijo jim inženirji za finančne tehnologije (FinTech) s skoraj stoodstotno rastjo in strokovnjaki za umetno inteligenco ter strojno učenje z 80-odstotno rastjo.

Chris Westfall za Forbes na podlagi poročila Svetovnega gospodarskega foruma dodaja, da vodilni kadri v prihodnjih petih letih pričakujejo povečanje tudi na področjih, kot so razvijalci programske opreme in aplikacij (57 odstotkov), strokovnjaki za varnostno upravljanje (53 odstotkov) in strokovnjaki za podatkovna baze (49 odstotkov).

Katerim poklicem se slabo piše?

Med najbolj ogroženimi so uradniška in administrativna delovna mesta vseh vrst, poroča Euronews. V absolutnih številkah naj bi največji udarec doletele blagajnike in prodajalce vstopnic, kjer napovedi kažejo na izgubo 15 milijonov delovnih mest. Tudi administrativni pomočniki bi lahko izgubili pet milijonov položajev, sledijo jim čistilci stavb, gospodinje in skladiščni delavci. Podobno so najhitreje izginjajoča delovna mesta predvsem uradniška: skoraj 40 odstotkov manj bo služb za poštne in bančne uslužbence ter okoli 20 odstotkov za asistente za vnos podatkov in blagajnike. Svetovni gospodarski forum v svojem poročilu med poklici z največjim upadom v absolutnem številu prav tako omenja tajnike, vključno z blagajniki ter administrativnimi pomočniki in poslovnimi sekretarji.

Glede na te spremembe Svetovni gospodarski forum v svojem poročilu ocenjuje, da bo 59 odstotkov svetovne delovne sile do leta 2030 potrebovalo prekvalifikacijo. FOTO: Simon Kadula/Shutterstock

Vendar to ne pomeni, da bodo vsa delovna mesta v trgovini nazadovala, poudarja Euronews. Prodajalci in asistenti so na petem mestu po skupni rasti, saj se pričakuje skoraj pet milijonov dodatnih delovnih mest.

Vpliv umetne inteligence in potreba po prekvalifikaciji

Umetna inteligenca že zdaj vpliva na trg dela. Poročilo Bloomberg Intelligence kaže, da naj bi svetovne banke v prihodnjih treh do petih letih ukinile do 200.000 delovnih mest, saj umetna inteligenca vdira na področja, ki jih trenutno opravljajo ljudje, pravi Westfall. V tehnološkem sektorju podjetja, kot je Meta, aktivno prestrukturirajo svoje delovne sile kot odziv na napredek umetne inteligence. Izvršni direktor Mark Zuckerberg je napovedal načrte za odpustitev približno petih odstotkov zaposlenih v podjetju in dejal, da podjetje išče načine za zamenjavo inženirjev srednjega ranga s tehnologijo umetne inteligence.

Ko govorimo o najhitreje rastočih sektorjih, je vse v znamenju tehnologije. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

Glede na te spremembe Svetovni gospodarski forum v svojem poročilu ocenjuje, da bo 59 odstotkov svetovne delovne sile do leta 2030 potrebovalo prekvalifikacijo. Trenutno ljudje opravijo približno 48 odstotkov nalog, 32 odstotkov vključuje kombinacijo ljudi in tehnologije, 20 odstotkov pa jih opravi izključno tehnologija, poroča Euronews.

Do leta 2030 bi se to ravnovesje lahko bistveno spremenilo: pričakuje se, da bo le 34 odstotkov nalog ostalo »samo človeških«, nadaljnjih 34 odstotkov si bodo delili ljudje in tehnologija, 32 odstotkov pa bo v celoti opravila tehnologija. Evropski delodajalci so pripravljeni tako zaposlovati novo osebje kot tudi prekvalificirati obstoječo delovno silo, pri čemer ima prekvalifikacija (79 odstotkov) prednost pred zaposlovanjem novih ljudi (65 odstotkov), še navaja Euronews.

Regionalni pogledi in prihodnji izzivi

Evropska gospodarstva se pripravljajo na naraščajoče izzive pri zaposlovanju, saj 54 odstotkov delodajalcev v Evropi meni, da se bo pomanjkanje talentov poslabšalo, kar je precej nad svetovnim povprečjem, izpostavlja Euronews.

V Španiji se vrzeli v znanju dojemajo kot ključna ovira za prilagajanje spremembam. Večina španskih delodajalcev (60 odstotkov) verjame, da je rešitev v reformah javnih politik za lažje prakse zaposlovanja in odpuščanja, medtem ko bi si jih 49 odstotkov želelo več prožnosti pri določanju plač. V Franciji 46 odstotkov meni, da bi prilagoditve pokojnin in upokojitvene starosti lahko pomagale povečati razpoložljivost talentov, še piše Euronews.

Kljub rasti digitalnih tehnologij bo ročno delo v prihodnjih petih letih verjetno še vedno najbolj iskano. FOTO: Tyrone Siu/Reuters

Digitalizacija, blaženje podnebnih sprememb in naraščajoči življenjski stroški so glavni dejavniki, ki naj bi preoblikovali evropski trg dela do leta 2030. Vendar pa se kaže tudi geopolitična negotovost, zlasti v Združenem kraljestvu, kjer 56 odstotkov navaja geopolitične napetosti kot potencialni ključni dejavnik sprememb.

Podobno razmišljajo v Nemčiji (52 odstotkov). Nasprotno pa je večina italijanskih delodajalcev bolj osredotočena na podnebne spremembe, saj jih 70 odstotkov vidi zelene naložbe kot glavno gonilno silo preobrazbe, kar je daleč nad svetovnim povprečjem 43 odstotkov, zaključuje Euronews.