Zunanjepolitični pakt Prištine s Tirano
Prepoved vstopa vsem predstavnikom srbskih oblasti na kosovsko ozemlje naj bi veljala, dokler bo Srbija grozila Kosovu.
Odpri galerijo
Tirana stavi na ZDA tako kot Priština, kjer so kosovske varnostne sile in državni vrh obeležili tudi ameriški dan neodvisnosti. FOTO: Armend Nimani/AFP
Čeprav sta se Priština in Tirana včeraj dogovorila, da bosta usklajevala zunanjo politiko in imela skupna veleposlaništva, to še ne pomeni, da bosta dogovor udejanjili. To velja tudi za današnjo prepoved vsem predstavnikom srbskih oblasti na kosovsko ozemlje, ki zaostruje napete odnose med Beogradom in Prištino.
Kosovski in albanski zunanji minister Behgjet Pacolli in Gent Cakaj sta se v Tirani še dogovorila, da bodo delili tudi osebje in izkušnje za uresničitev svojih nacionalnih interesov. Pacolli je pojasnil, da bosta državi s skupnim nastopom pred svetom delovali kot en narod. Po oceni Cakaja se bodo s skupnimi institucionalnimi akcijami vse bolj zbliževali v smeri globoke nacionalne integracije. Zagata je že v tem, da Kosovo in Albanija, ki se soočati tudi s poglobljeno politično krizo, nimata enakih zunanjih politik.
ZDA in EU se na dogovor nista odzvale, kosovski predsednik Hashim Thaçi pa se je zavzel, da bi parlamenta držav potrdila željo narodov, da bi živela v eni državi. Premier Ramush Haradinaj ni prepričan v možnost uresničitve stoletje starega projekta združitve z Albanijo. Srbska premierka Ana Brnabić je izpostavila, da je Priština sklenila dogovor s Tirano v času, ko se v EU oblikuje nova evropska komisija, visoki zunanjepolitični predstavnik, ki posreduje v dialogu med Beogradom in Prištino, pa bo iz Španije, ki ne priznava neodvisnosti Kosova.
Svetovalec kosovskega zunanjega ministra Jetlir Zyberaj je sporočil, da Priština ne bo dovolila vstopa na svoje ozemlje nobenemu predstavniku Beograda, dokler bo Srbija grozila Kosovu. Beograd je obtožil tako zaradi hibridnih groženj, stalne propagande in širjenja lažnih novic o Kosovu in njenih državljanih kot tudi zaradi prizadevanj, da bi na severu Kosova izzval umetno humanitarno krizo. Priština vztraja, da je kriza izmišljena, ker je kljub sto odstotnim carinam na ves uvoz iz Srbije na voljo dovolj hrane iz drugih držav, vendar je Srbi zaradi groženj nočejo kupovati.
Beograd zaradi carin zavrača nadaljevanje pogovorov o normalizaciji odnosov s Prištino, morebitno odmrznitev bruseljskega dialoga Srbije s Kosovom pa je še dodatno zapletlo kosovsko ustavno sodišče. To je zakon o oblikovanju pogajalske skupine, ki bi predstavljala Kosovo v nadaljevanju dialoga, razglasilo za neustavnega. Po tolmačenju sodišča je parlament pristojen le za nadzor zunanje politike, za njeno izvajanje pa vlada na čelu s premierjem, ki se mora posvetovati s predsednikom države.
Iz odločitve ustavnega sodišča tudi izhaja, da Thaçi nima več pooblastil za pogajanja s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. To vlogo naj bi prevzel Haradinaj, ki je poudaril, da ne more predstavljati Kosova, če v dialogu ne bodo sodelovali vsi, torej tudi opozicija. Haradinaj poleg tega zahteva od mednarodne skupnosti, naj najprej vzpostavi okvir za nadaljevanje dialoga, ki bo omogočil medsebojno priznanje obeh držav v okviru obstoječih meja.
Kosovski in albanski zunanji minister Behgjet Pacolli in Gent Cakaj sta se v Tirani še dogovorila, da bodo delili tudi osebje in izkušnje za uresničitev svojih nacionalnih interesov. Pacolli je pojasnil, da bosta državi s skupnim nastopom pred svetom delovali kot en narod. Po oceni Cakaja se bodo s skupnimi institucionalnimi akcijami vse bolj zbliževali v smeri globoke nacionalne integracije. Zagata je že v tem, da Kosovo in Albanija, ki se soočati tudi s poglobljeno politično krizo, nimata enakih zunanjih politik.
Združitev Kosova z Albanijo
ZDA in EU se na dogovor nista odzvale, kosovski predsednik Hashim Thaçi pa se je zavzel, da bi parlamenta držav potrdila željo narodov, da bi živela v eni državi. Premier Ramush Haradinaj ni prepričan v možnost uresničitve stoletje starega projekta združitve z Albanijo. Srbska premierka Ana Brnabić je izpostavila, da je Priština sklenila dogovor s Tirano v času, ko se v EU oblikuje nova evropska komisija, visoki zunanjepolitični predstavnik, ki posreduje v dialogu med Beogradom in Prištino, pa bo iz Španije, ki ne priznava neodvisnosti Kosova.
Svetovalec kosovskega zunanjega ministra Jetlir Zyberaj je sporočil, da Priština ne bo dovolila vstopa na svoje ozemlje nobenemu predstavniku Beograda, dokler bo Srbija grozila Kosovu. Beograd je obtožil tako zaradi hibridnih groženj, stalne propagande in širjenja lažnih novic o Kosovu in njenih državljanih kot tudi zaradi prizadevanj, da bi na severu Kosova izzval umetno humanitarno krizo. Priština vztraja, da je kriza izmišljena, ker je kljub sto odstotnim carinam na ves uvoz iz Srbije na voljo dovolj hrane iz drugih držav, vendar je Srbi zaradi groženj nočejo kupovati.
Dialog o medsebojnem priznanju
Beograd zaradi carin zavrača nadaljevanje pogovorov o normalizaciji odnosov s Prištino, morebitno odmrznitev bruseljskega dialoga Srbije s Kosovom pa je še dodatno zapletlo kosovsko ustavno sodišče. To je zakon o oblikovanju pogajalske skupine, ki bi predstavljala Kosovo v nadaljevanju dialoga, razglasilo za neustavnega. Po tolmačenju sodišča je parlament pristojen le za nadzor zunanje politike, za njeno izvajanje pa vlada na čelu s premierjem, ki se mora posvetovati s predsednikom države.
Iz odločitve ustavnega sodišča tudi izhaja, da Thaçi nima več pooblastil za pogajanja s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. To vlogo naj bi prevzel Haradinaj, ki je poudaril, da ne more predstavljati Kosova, če v dialogu ne bodo sodelovali vsi, torej tudi opozicija. Haradinaj poleg tega zahteva od mednarodne skupnosti, naj najprej vzpostavi okvir za nadaljevanje dialoga, ki bo omogočil medsebojno priznanje obeh držav v okviru obstoječih meja.
