Aeolus pripravljen na vzlet
Aeolus bo že peta misija Evropske vesoljske agencije za preučevanje Zemlje, satelit bo spremljal vetrove.
Odpri galerijo
Aeolus FOTO: ESA/ATG Medialab
V torek bo iz Francoske Gvajane raketa podjetja Arianespace v orbito ponesla satelit, ki bo spremljal Zemljine globalne vzorce vetrov. Misija Aeolus (ime je misija dobila po grškem bogu vetra, v slovenščini Eol) bo, kot poudarjajo v Evropski vesoljski agenciji (ESA), izboljšala vremenske napovedi in razumevanje globalnih podnebnih sprememb.
»Meteorologi nujno potrebujejo zanesljive podatke o vetrovih, da izboljšajo natančnost napovedi,« so sporočili. Tropski vetrovi so še posebej slabo mapirani, ker skoraj ni neposrednih opazovanj. Aeolus bo namreč lahko zbral podatke iz kateregakoli konca planeta, tudi tam, kjer ni zemeljskih vremenskih postaj.
Orbite satelita:
Na satelitu bo teleskop s premerom 1,5 metra, ultraobčutljiv sprejemnik in eden najbolj občutljivih instrumentov, ki so ga kdajkoli vtirili v orbito, Dopplerjev vetrovni lidar, ki so ga poimenovali Aladin. S tem sistemom bo to prvi satelit, ki bo neposredno meril hitrosti vetra na Zemlji iz vesolja, so pojasnili pri evropski agenciji. Lidar oddaja kratke, močne pulze laserske svetlobe proti Zemlji v ultravijoličnem spektru. Delci v zraku – od vlage, prahu in plinov, odbijejo del svetlobne energije nazaj k sprejemniku. Zamik med oddanim in odbojnim signalom predstavlja smer vetra, hitrost in razdaljo, ki jo je veter prepotoval.
Ob vsaki orbiti bo satelit podatke poslal v center na norveškem Svalbardu.
1260 kilogramov težak satelit bo na višino 320 kilometrov ponesla raketa Vega, ki bo predvidoma vzletela v torek ob 23.20 uri po našem času. To bo že 50 izstrelitev rakete Arianaspace za Evropsko vesoljsko agencijo.
Aeolus bo že peta misija Evropske vesoljske agencije za preučevanje Zemlje, ki so ali še trenutno preučujejo Zemljino gravitacijsko polje (GOCE – misija se je končala leta 2013) in magnetsko polje (Swarm), vlažnost tal in slanost morij (SMOS) ter spreminjanje debeline morskega in kopenskega ledu na polih (CryoSat-2).
ESA ima v načrtu še tri misije, in sicer EarthCARE, ki bo izboljšal razumevanje sevalnega prispevka k spreminjanju podnebja, Biomass, ki bo zbirala podatke o naših gozdovih, in FLEX, ki bo raziskovala vegetacijo in fotosintezo.
»Meteorologi nujno potrebujejo zanesljive podatke o vetrovih, da izboljšajo natančnost napovedi,« so sporočili. Tropski vetrovi so še posebej slabo mapirani, ker skoraj ni neposrednih opazovanj. Aeolus bo namreč lahko zbral podatke iz kateregakoli konca planeta, tudi tam, kjer ni zemeljskih vremenskih postaj.
Vzorci vetra. FOTO: ESA/AOES Medialab
Orbite satelita:
Na satelitu bo teleskop s premerom 1,5 metra, ultraobčutljiv sprejemnik in eden najbolj občutljivih instrumentov, ki so ga kdajkoli vtirili v orbito, Dopplerjev vetrovni lidar, ki so ga poimenovali Aladin. S tem sistemom bo to prvi satelit, ki bo neposredno meril hitrosti vetra na Zemlji iz vesolja, so pojasnili pri evropski agenciji. Lidar oddaja kratke, močne pulze laserske svetlobe proti Zemlji v ultravijoličnem spektru. Delci v zraku – od vlage, prahu in plinov, odbijejo del svetlobne energije nazaj k sprejemniku. Zamik med oddanim in odbojnim signalom predstavlja smer vetra, hitrost in razdaljo, ki jo je veter prepotoval.
Ob vsaki orbiti bo satelit podatke poslal v center na norveškem Svalbardu.
1260 kilogramov težak satelit bo na višino 320 kilometrov ponesla raketa Vega, ki bo predvidoma vzletela v torek ob 23.20 uri po našem času. To bo že 50 izstrelitev rakete Arianaspace za Evropsko vesoljsko agencijo.
Aeolus bo že peta misija Evropske vesoljske agencije za preučevanje Zemlje, ki so ali še trenutno preučujejo Zemljino gravitacijsko polje (GOCE – misija se je končala leta 2013) in magnetsko polje (Swarm), vlažnost tal in slanost morij (SMOS) ter spreminjanje debeline morskega in kopenskega ledu na polih (CryoSat-2).
ESA ima v načrtu še tri misije, in sicer EarthCARE, ki bo izboljšal razumevanje sevalnega prispevka k spreminjanju podnebja, Biomass, ki bo zbirala podatke o naših gozdovih, in FLEX, ki bo raziskovala vegetacijo in fotosintezo.
