Evropska vesoljska agencija je pred dnevi na spletni strani objavila slabo novico o vesoljskem plovilu BepiColombo, ki potuje proti Merkurju, najmanjšemu planetu v osončju. Negotovo je, ali bo sploh doseglo cilj, če težav ne bodo odpravili.

Zaradi napake potisniki plovila namreč ne delujejo s polno močjo. Težavo so prvič opazili 26. aprila, ko naj bi primarni pogonski sistem vesoljskega plovila izvedel orbitalni manever, vendar v pogonskem sistemu ni bilo dovolj električne energije.

BepiColombo, ki je plod sodelovanja evropske in japonske vesoljske agencije, sestavljata dva orbiterja, planetarni orbiter (MPO), ki so ga zgradili pri Esi, in Jaxin magnetosferski orbiter (MIO). Do Merkurja bosta do konca leta 2025 potovala na transfernem modulu (MTM), opremljenem s PV-moduli in električnim pogonskim sistemom.

Plovilo so izstrelili oktobra 2018, začrtali so zapleteno pot, ko transferni modul uporablja gravitacijsko pomoč Zemlje, Venere in Merkurja v kombinaciji s potisniki, da bo priletel do planeta in se tudi utiril v tirnico. Če bi Bepi odletel naravnost proti Merkurju, bi bil tam v nekaj tednih, toda gravitacija Sonca bi bila veliko premočna in plovilo bi najmanjši planet v osončju zgrešilo in pristalo v razbeljeni zvezdi. Tako so začrtali kar sedemletno potovanje, pri katerem je torej pogonski sistem ključen.

Združena evropsko-japonska ekipa in industrijski partnerji odprave so se nemudoma lotili odpravljanja težav. Do 7. maja so potisk BepiColomba dvignili na približno 90 odstotkov prejšnje ravni. Vendar je razpoložljiva moč prenosnega modula še vedno manjša, kot bi morala biti, inženirji pa ne vedo natančno, zakaj.

Prednostna naloga upravljavcev plovila je, kot so poudarili pri Esi, ohraniti stabilen pogon na trenutni ravni moči in oceniti, kako bo to vplivalo na prihodnje manevre. Vzporedno pa se bodo skušali dokopati do vzroka težave in jo rešiti. Če se ohrani trenutna raven moči, bi moral BepiColombo do Merkurja prispeti pravočasno za svojo četrto gravitacijsko pomoč 5. septembra letos, so pojasnili pri Esi. Niso pa jasno povedali, ali bi v takem stanju plovilo lahko uspešno nadaljevalo pot in se nato tudi utirilo v tirnico okoli planeta.

Plovilo je sestavljeno iz dveh satelitov, ki za zdaj skupaj letita na transfernem modulu. Takole je Merkur poslikalo ob enem izmed prejšnjih obletov. FOTO: Esa

Do zdaj je plovilo že uspešno obletelo Zemljo, dvakrat Venero in trikrat Merkur, letošnji oblet bo četrti od šestih. Septembrskemu obletu bo sledil oblet Merkurja decembra letos in januarja prihodnje leto, cilj pa je, da plovilo upočasni relativno na hitrost prvega kamna od Sonca.

Transferni modul naj bi se od obeh satelitov ločil oktobra 2025, preostale manevre približevanja in utirjenja pa bo plovilo izvedlo s pogonskim sistemom evropskega orbiterja MPO. Utirjenje v orbito Merkurja je predvideno za 5. december 2025, proti koncu istega meseca se bosta ločila, MPO bo končno tirnico, ki bo nižja od orbite japonskega MIA, dosegel marca 2026. Takrat se bo, kot navajajo pri Esi, tudi začelo pravo znanstveno raziskovanje. Pri Esi so še pojasnili, da so v nadzornem centru odprave ESOC v Darmstadtu v Nemčiji uvedli dodatno opazovanje plovila, da bi se lahko karseda hitro odzvali, če bi se težave še poglobile. Velikopotezna odprava je vesoljski agenciji stala okoli dve milijardi evrov.

Merkur je razmeroma slabo raziskan planet, do zdaj sta ga pobliže spoznavali Nasini sondi Mariner 10 in Messenger. BepiColombo bo preučeval zanimivo magnetno polje planeta, pa kemično in mineralno sestavo površja, iskal bo odgovor na vprašanje, od kod izvirata grafit in vodni led, ki ga je Messenger opazil na polu, kjer nekaterih kraterjev Sonce nikoli ne obsveti. Bepi bo znova mapiral površje in prispeval k razumevanju dinamike geoloških procesov.