Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Digitalne banke tresejo bančništvo

Nemški N26 in britanski Revolut sta v samo nekaj letih pridobila več milijonov uporabnikov po vsem svetu.
Z digitalnimi bankami se denarnica popolnoma prenese na mobilni telefon. Foto Shutterstock
Z digitalnimi bankami se denarnica popolnoma prenese na mobilni telefon. Foto Shutterstock
Rok Šavel, Sobotainfo
1. 2. 2020 | 06:00
9:33
Digitalne banke ali neobanke so bančna okenca zamenjale za mobilne aplikacije. Stavijo predvsem na ugodnost in dostopnost, bančni račun pa lahko odprete kar iz domačega naslanjača, in to brezplačno.

Nemški N26 in britanski Revolut sta v samo nekaj letih pridobila več milijonov uporabnikov po vsem svetu, veliko tudi v Sloveniji. N26 in Revolut sta banki, ampak ne v smislu, kot si banke predstavljamo. Njunih fizičnih poslovalnic ne boste našli, gre za povsem digitalni banki, ki sodita na področje finteha oziroma finančne tehnologije. Pri nas že dolgo poznamo Moneto (po novem Valú) in mobilno denarnico Petrolov mBills, pri kateri bančno kartico povežemo z aplikacijo. Pri Revolutu in N26 pa lahko odpremo transakcijski račun, povsem enakovreden tistemu, ki ga imamo odprtega pri običajni banki, saj nanj lahko dobivamo tudi redne mesečne prihodke.

Število uporabnikov Revolut povečuje s svetlobno hitrostjo, imel naj bi jih že 10 milijonov, pri nas pa okoli 40 tisoč. Tudi nemški N26 dosega hitro rast, ravno pred dnevi so našteli že 5 milijonov uporabnikov. Koliko od teh je Slovencev, sicer niso razkrili, so nam pa povedali, da od 26 trgov, na katerih poslujejo, opažajo nadpovprečno aktivnost ravno v Sloveniji. Prav tako je po njihovih besedah pri nas lani močno poskočila stopnja rasti uporabnikov, zato bodo letos več vlagali na naš trg. Kot so nam sporočili s Fursa, so Slovenci do 21. januarja prijavili 15.499 računov, odprtih pri N26, pri Revolutu pa so zavezanci iz Slovenije imeli 13.544 računov. Za primerjavo, NLB ima po zadnjih podatkih 680.882 aktivnih komitentov.
 

Precej neprijavljenih


Neobanke poleg dostopnosti prepričajo z uporabniško izkušnjo. Mobilna aplikacija Revolut na primer omogoča vizualno privlačno načrtovanje osebnega proračuna, razdelitev računov z drugimi uporabniki in celo zanimiv način varčevanja z zaokroževanjem pri plačilih. Mladi programer Rolando Benjamin Vaz Ferreira iz Murske Sobote je že od prihoda N26 in Revoluta na slovenski trg njun uporabnik. »N26 uporabljam za osebni račun, Revolut Personal in Revolut Business pa za osebni oziroma poslovni račun. Revolut je primeren za mednarodno poslovanje in ljudi, ki veliko potujejo, medtem ko je N26 morda nekoliko bolj varen in uporaben za tiste, ki se držijo znotraj Evropske unije,« nam je razložil Vaz Ferreira.

Lastniki računov v tujini jih morajo v osmih dneh po odprtju prijaviti Fursu, glede na precejšen razkorak med številom uporabnikov in številom prijavljenih računov pa je finančna uprava že pozvala imetnike k prijavi. Kot pravijo, so tako navezali stik z več kot 12.000 zavezanci, odziv je bil več kot 84-odstoten. Če zavezanec plačilnega računa iz tujine ne prijavi, je zagrožena globa od 200 do 1200 evrov.


 

Direktor britanskega Revoluta Nikolay Storonsky je o finančnih tehnologijah govoril na vrhu v Lizboni. Foto Reuters
Direktor britanskega Revoluta Nikolay Storonsky je o finančnih tehnologijah govoril na vrhu v Lizboni. Foto Reuters
Prednosti je veliko


In po čem se neobanka razlikuje od tradicionalne banke? Odprtje in vodenje računa ter pridobitev debetne kartice so pri N26 in Revolutu v osnovi brezplačni, to pa lahko storite v nekaj minutah kar od doma. Poleg tega predvsem Revolut ponuja še brezplačna plačila v evrskem območju, dvige na bankomatu brez provizije do določenega zneska, ugodnejša plačila v tujih valutah in pretvarjanje med valutami po ugodnem menjalnem tečaju. Za naprednejše storitve in dodatne bombončke pa je potrebna mesečna naročnina na enega od njihovih paketov. V plačljivih paketih so na voljo tudi turistična in zdravstvena zavarovanja, s katerimi neobanke prodirajo še na druge nebančne trge. Prav tako je mogoč brezplačen poslovni račun z dodatnimi ugodnostmi. Tu izstopa Revolut, ki poleg omejenih brezplačnih nakazil in plačil ponuja hitro in ugodno menjavo valut in uporaben pregled nad lastnim proračunom. Vse skupaj tako postaja zanimivo za samostojne podjetnike in mala podjetja.
 

Kaj pa slabosti?


To, da neobanke nimajo fizičnih poslovalnic in torej tudi ne bančnih uslužbencev, je lahko težava za tiste, ki so vajeni osebnega pristopa pri opravljanju bančnih poslov. N26 in Revolut zagotavljata podporo s svojimi uslužbenci prek spleta ali prek klica na skorajda avtomatiziran telefonski odzivnik.

​Največji produkti klasičnih bank so posojila, kreditne kartice in obresti na vezane depozite. Tako N26 kot Revolut imata sicer licenco za opravljanje bančnih poslov, vendar bo verjetno preteklo še nekaj vode, preden bodo njuni uporabniki v Sloveniji lahko najemali posojila in varčevali v obsegu, kot to lahko počnejo pri klasičnih bankah. Tudi Vaz Ferreira priznava, da ima odprt račun pri slovenski banki zgolj zaradi posojila.



N26 in Revolut delujeta izključno prek spleta. V primeru izgube telefona ali hekerskega vdora lahko v hipu blokirate vse svoje račune in kartice. Tadej Hren z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert pravi, da varnostna tveganja pri neobankah niso nič večja kot pri klasičnih: »Za vse banke veljajo strogi varnostni standardi in predpisi, tako da bistvenih razlik v tveganju pri uporabi enih ali drugih ne vidimo.« Pri SI-Certu hekerskih vdorov v račune N26 in Revoluta pri nas še niso zaznali. Če bi šel N26 v stečaj, je denar do višine 100.000 evrov zavarovan po nemški jamstveni shemi. Pri Revolutu pa sredstva strank hranijo na ločenem računu v partnerski banki in je denar zavarovan skladno z zahtevami britanskega regulatorja FCA.
 

Maximilian Tayenthal pravi, da nameravajo iz N26 zgraditi globalno podjetje za finančne storitve, zato dobiček še ni glavni cilj. Foto Reuters
Maximilian Tayenthal pravi, da nameravajo iz N26 zgraditi globalno podjetje za finančne storitve, zato dobiček še ni glavni cilj. Foto Reuters
Konkurenca tradicionalnim bankam?


Slovenski bančni sektor se krči že več let, o tem pričajo zmanjševanje števila zaposlenih, zapiranje poslovalnic in umikanje bankomatov, poleg tega so banke večji del transakcij prenesle na splet in aplikacije mobilnih telefonov. Klik NLB je postal tako rekoč sinonim za spletno bančništvo, valu digitalizacije pa so se pridružile tudi druge banke, ki ponujajo svoje različice mobilne in spletne banke. Po raziskavi All Finance se je število uporabnikov mobilnih bank pri nas v zadnjem obdobju izrazito povečalo, s 24 odstotkov komitentov leta 2016 na 51 odstotkov leta 2019. Tudi podatki NLB kažejo, da digitalno bančništvo uporablja čez 40 odstotkov njihovih komitentov, med pravnimi osebami in zasebniki pa že več kot 80 odstotkov. V NLB glede neobank priznavajo: »Po eni strani nagovarjajo naše stranke, po drugi nam pomagajo rasti, bodisi z vidika izboljševanja naše uporabniške izkušnje bodisi z vidika partnerstev, da skupaj strankam ponudimo kar največ.« Pri tem pa opozarjajo na profesionalno pomoč in svetovanje ter širok nabor produktov, ki jih ponujajo v primerjavi z novo konkurenco.

NLB je pred kratkim razjezila uporabnike N26 in Revoluta z nadomestilom 3,90 evra za dvige na bankomatih NLB za kartice tujega izdajatelja. Na Zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da je to v nasprotju z evropsko direktivo, in so glede tega že v stiku z NLB, Banko Slovenije in evropsko potrošniško organizacijo.
 

Foto Shutterstock
Foto Shutterstock
Prihodnost neobank


​N26 je že na ameriškem trgu, Revolut v partnerstvu z Viso pa pred vrati, a nekateri poznavalci so previdni. Strokovnjak za finteh Chris Skinner je na blogu zapisal, da sta N26 in Revolut tehnološka samoroga, vredna več milijard dolarjev, vendar obe podjetji poslujeta z večmilijonsko izgubo. Eden izmed lastnikov N26, Maximilian Tayenthal pravi, da dobičkonosnost ni najbolj pomembna. Za Financial Times je izjavil, da nameravajo zgraditi globalno podjetje za finančne storitve, zato v prihodnjih letih donosnosti ne bodo videli in dobiček niti ne bo njihov glavni cilj.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine