Družbena omrežja so ključni reporterski medij
Dogajanje na ulicah se aktivno poroča preko družbenih omrežij. Ta so osrednji komunikacijski kanal politike, zdaj pa se tam bije tudi bitka za svobodo govora.
Protesti v Minneapolisu, ki so izbruhnili po smrti temnopoltega Georgea Floyda, so organizirani skoraj izključno prek družbenih omrežij, pravijo znanci iz ameriškega mesta. Ta so zamenjala grafite in plakate in so prvi kanal za pridobivanje informacij, ko so protestniki na ulicah. Udeleženci na facebooku, twitterju in instagramu med drugim sporočajo imena ulic, ki se jim je najbolje izogniti, objavljajo lokacije policijskih patrulj in posnetkov v živo. Gre za neposredno poročanje s terena, ki ga spremljamo tako novinarji kot policija, saj ji to olajša delo in omogoča hitrejše odzivanje.
Družbena omrežja so pravi razmah doživela v času arabske pomladi, leta 2011, ko so protestniki tako dokumentirali dogajanje – to je bila morda prva uporaba priljubljenih spletnih strani na tak način. Prav tako so bila ključna pri oblikovanju javnega mnenja na protestih v Hongkongu, kjer je bil sicer dodaten poudarek na zagotavljanju anonimnosti protestnikov. Ne le protestniki v ZDA in drugod po svetu, tudi slovenski na kolesih uporabljajo družbene medije; vsak petek zvečer je na teh kanalih mogoče v živo spremljati potek kroženja protestnikov po Ljubljani in drugih mestih.
Na družbenih omrežjih pa se ne sliši samo glas upora, z leti so postala tudi osrednji komunikacijski kanal politike. Tam so vse vidnejše politične stranke, večina predsednikov strank, velik del poslancev in aktualnih ministrov.
Očitna modernizacija komuniciranja med politiki in javnostjo se je zgodila pred dobrimi petimi leti. Donald Trump je poglede na ureditev države objavljal na družbenih omrežjih že med kandidaturo in pred izvolitvijo v Belo hišo. V prvih dveh letih mandata se je po twitterju oglasil 17.000-krat, zdaj pa že presega številko 52.000. Na twitterju je izrazito dejaven tudi slovenski predsednik vlade Janez Janša, ki je skupno nabral že skoraj 100.000 čivkov; bistveno manj aktivna sta bila njegova predhodnika Miro Cerar in Marjan Šarec, ki skupaj nista presegla številke 9000.
Andraž Zorko iz agencije Valicon poudarja, da so twitter, facebook, instagram postali glavno komunikacijsko orodje slovenske politike. Predsednik republike redno objavlja na instagramu, predsednik vlade na twitterju. Ta je že osrednje komunikacijsko orodje politike, čeprav je doseg tega družbenega omrežja omejen, opozarja Zorko. V Sloveniji je uporabnikov twitterja nekaj čez 200.000, medtem ko ga vsakodnevno uporablja le nekaj čez 50.000 ljudi. Vendar se njegova moč ne kaže v dosegu, temveč v aktivaciji posameznikov, ki čivkajo. »Tako kot velja, da so na twitterju vsi politiki, velja tudi, da so tam vsi mediji,« o tem pravi Zorko. Izjave politikov, objavljene na twitterju, neposredno povzemajo v tradicionalnih medijih – časopisih, televizijskih oddajah in na novičarskih spletnih portalih. Čeprav je dejanskih uporabnikov twitterja malo in ima prvoten zapis razmeroma majhen doseg, tako vendarle pride do širše javnosti.
Kljub priljubljenosti twitterja med politiki pa ta trenutno bije vojno z dezinformacijami. Z lažnimi informacijami oziroma novicami se spoprijemajo vsa družbena omrežja, toda pri Twitterju so se jim upali najbolj postaviti po robu. Trumpove objave o uporabi sile nad protestniki so pri tem omrežju razumeli kot poveličevanja nasilja. Na to so se odzvali že v naslednjih objavah ameriškega predsednika, ki so pričale o goljufijah pri glasovanju po pošti, in jih označili z modrim klicajem, ki bralce spodbuja k preverjanju vsebine objave. Nekatere Trumpove objave so tudi skrili, čemur pa je sledilo obračunavanje o omejevanju svobode govora. Trump je že podprl pregled 230. člena zakona, ki ureja imuniteto družbenih omrežij glede vsebin, ki jih objavijo njihovi uporabniki. Za zdaj namreč niso neposredno odgovorna za objavljeno vsebino uporabnikov, dokler je ne pregledajo. Odgovornost prevzamejo zgolj po tem, ko vsebino uredijo, številne objave pa so v tem postopku tudi odstranjene. Odvzem imunitete glede odgovornosti do vsebin bi otežilo preverjanje in odstranjevanje objav.
Odstranjevanje objav je aktualna tema tudi v povezavi s facebookom, kjer se na Trumpove sporne objave niso odzvali. Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg se je postavil na stran pravice do svobode govora in dodal, da niso družbena omrežja tista, ki se odločajo o pravilnosti vsebine. Takšno stališče je sprožilo val ogorčenja med splošno javnostjo in tudi znotraj Facebooka. Več sto zaposlenih je v znak protesta proti Zuckerbergovi odločitvi izrabilo del dopusta s sporočilom, da ne bodo delali, ampak podpirajo proteste po države.
Na dogajanje v ZDA, povezano z rasno problematiko, so se odzvali tudi pri že skoraj pozabljenem Snapchatu, kjer so se odpovedali promoviranju računa ameriškega predsednika zaradi podžiganja rasnega nasilja.
Omrežja so tako v neprijetnem položaju, saj njihove odločitve glede vsebine uporabnikov praktično temeljijo na političnem prepričanju vodstva. Facebook je v sporočilu za javnost zapisal, da po eni strani čutijo močan pritisk za večjo svobodo govora, po drugi pa slišijo jasne pozive k večjemu preverjanju dejstev. Prejšnji teden je vendarle napovedal pregled svojih smernic glede spodbujanja spletnih razprav in odzivov na morebitne grožnje z uporabo nasilja na njihovih spletnih omrežjih.
Vsaka objava v kateremkoli mediju je podatek, ki koristi določenemu posamezniku ali skupini, še pravi Andraž Zorko iz Valicona. Ob tem poudarja, da je medijev več kot kadarkoli prej, informacije in tudi dezinformacije pa lahko na družbenih omrežjih objavlja kdorkoli in kadarkoli. Spomni na prelomne dogodke ob osamosvojitvi Slovenije, ko so tiskovne konference na monopolnem in enosmernem mediju, kot je televizija, koristile tudi nasprotni strani, ki je tako lahko spremljala premike tujih sil.
Sistematično spremljanje in analiziranje objav na družbenih omrežjih lahko uporabljajo tako uporniki proti nekemu sistemu kot njihovi nasprotniki. Vloga družbenih omrežij je tako v politiki kot pri protestih zelo pomembna za uspeh. Z vidika organizacije in množične udeležbe protestov so ključno vlogo zagotovo prevzela družbena omrežja, vendar Zorko opozarja, da grafiti in plakati ostajajo pomemben del dejanskega protesta. »Njihova vloga je danes bolj simbolična, a zato nič manj relevantna, saj pušča sledi v množičnih medijih, ki postanejo tudi del popularne kulture,« dodaja.
———
Avtor je zaposlen v Delovnici.
Družbena omrežja so pravi razmah doživela v času arabske pomladi, leta 2011, ko so protestniki tako dokumentirali dogajanje – to je bila morda prva uporaba priljubljenih spletnih strani na tak način. Prav tako so bila ključna pri oblikovanju javnega mnenja na protestih v Hongkongu, kjer je bil sicer dodaten poudarek na zagotavljanju anonimnosti protestnikov. Ne le protestniki v ZDA in drugod po svetu, tudi slovenski na kolesih uporabljajo družbene medije; vsak petek zvečer je na teh kanalih mogoče v živo spremljati potek kroženja protestnikov po Ljubljani in drugih mestih.
Na družbenih omrežjih pa se ne sliši samo glas upora, z leti so postala tudi osrednji komunikacijski kanal politike. Tam so vse vidnejše politične stranke, večina predsednikov strank, velik del poslancev in aktualnih ministrov.
Twitter čivka najglasneje
Očitna modernizacija komuniciranja med politiki in javnostjo se je zgodila pred dobrimi petimi leti. Donald Trump je poglede na ureditev države objavljal na družbenih omrežjih že med kandidaturo in pred izvolitvijo v Belo hišo. V prvih dveh letih mandata se je po twitterju oglasil 17.000-krat, zdaj pa že presega številko 52.000. Na twitterju je izrazito dejaven tudi slovenski predsednik vlade Janez Janša, ki je skupno nabral že skoraj 100.000 čivkov; bistveno manj aktivna sta bila njegova predhodnika Miro Cerar in Marjan Šarec, ki skupaj nista presegla številke 9000.
Sistematično analiziranje objav na družbenih omrežjih uporabljajo tako uporniki proti nekemu sistemu kot njihovi nasprotniki. FOTO: Elijah Nouvelage/AFP
Svoboda govora
Kljub priljubljenosti twitterja med politiki pa ta trenutno bije vojno z dezinformacijami. Z lažnimi informacijami oziroma novicami se spoprijemajo vsa družbena omrežja, toda pri Twitterju so se jim upali najbolj postaviti po robu. Trumpove objave o uporabi sile nad protestniki so pri tem omrežju razumeli kot poveličevanja nasilja. Na to so se odzvali že v naslednjih objavah ameriškega predsednika, ki so pričale o goljufijah pri glasovanju po pošti, in jih označili z modrim klicajem, ki bralce spodbuja k preverjanju vsebine objave. Nekatere Trumpove objave so tudi skrili, čemur pa je sledilo obračunavanje o omejevanju svobode govora. Trump je že podprl pregled 230. člena zakona, ki ureja imuniteto družbenih omrežij glede vsebin, ki jih objavijo njihovi uporabniki. Za zdaj namreč niso neposredno odgovorna za objavljeno vsebino uporabnikov, dokler je ne pregledajo. Odgovornost prevzamejo zgolj po tem, ko vsebino uredijo, številne objave pa so v tem postopku tudi odstranjene. Odvzem imunitete glede odgovornosti do vsebin bi otežilo preverjanje in odstranjevanje objav.
Med dvema ognjema
Odstranjevanje objav je aktualna tema tudi v povezavi s facebookom, kjer se na Trumpove sporne objave niso odzvali. Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg se je postavil na stran pravice do svobode govora in dodal, da niso družbena omrežja tista, ki se odločajo o pravilnosti vsebine. Takšno stališče je sprožilo val ogorčenja med splošno javnostjo in tudi znotraj Facebooka. Več sto zaposlenih je v znak protesta proti Zuckerbergovi odločitvi izrabilo del dopusta s sporočilom, da ne bodo delali, ampak podpirajo proteste po države.
Na dogajanje v ZDA, povezano z rasno problematiko, so se odzvali tudi pri že skoraj pozabljenem Snapchatu, kjer so se odpovedali promoviranju računa ameriškega predsednika zaradi podžiganja rasnega nasilja.
PREBERITE ŠE:
Omrežja so tako v neprijetnem položaju, saj njihove odločitve glede vsebine uporabnikov praktično temeljijo na političnem prepričanju vodstva. Facebook je v sporočilu za javnost zapisal, da po eni strani čutijo močan pritisk za večjo svobodo govora, po drugi pa slišijo jasne pozive k večjemu preverjanju dejstev. Prejšnji teden je vendarle napovedal pregled svojih smernic glede spodbujanja spletnih razprav in odzivov na morebitne grožnje z uporabo nasilja na njihovih spletnih omrežjih.
Javno mnenje se oblikuje na spletu
Vsaka objava v kateremkoli mediju je podatek, ki koristi določenemu posamezniku ali skupini, še pravi Andraž Zorko iz Valicona. Ob tem poudarja, da je medijev več kot kadarkoli prej, informacije in tudi dezinformacije pa lahko na družbenih omrežjih objavlja kdorkoli in kadarkoli. Spomni na prelomne dogodke ob osamosvojitvi Slovenije, ko so tiskovne konference na monopolnem in enosmernem mediju, kot je televizija, koristile tudi nasprotni strani, ki je tako lahko spremljala premike tujih sil.
Sistematično spremljanje in analiziranje objav na družbenih omrežjih lahko uporabljajo tako uporniki proti nekemu sistemu kot njihovi nasprotniki. Vloga družbenih omrežij je tako v politiki kot pri protestih zelo pomembna za uspeh. Z vidika organizacije in množične udeležbe protestov so ključno vlogo zagotovo prevzela družbena omrežja, vendar Zorko opozarja, da grafiti in plakati ostajajo pomemben del dejanskega protesta. »Njihova vloga je danes bolj simbolična, a zato nič manj relevantna, saj pušča sledi v množičnih medijih, ki postanejo tudi del popularne kulture,« dodaja.
———
Avtor je zaposlen v Delovnici.
