Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Evropski satelit, ki opazuje in meri polarni in morski led

V rubriki Kje so naše ladje o evropskem satelitu Crysat 2.
Cryosat2 FOTO: Esa
Cryosat2 FOTO: Esa
8. 4. 2021 | 06:00
2:10
CryoSat-2, okoljski satelit evropske vesoljske agencije, izstreljen 8. aprila 2010, z višine 700 kilometrov spremlja spremembe v debelini polarni ledenih ploskev in morskega ledu. Zemljina atmosfera se segreva in podnebne spremembe so izrazite na severnem polu, taljenje ledu pa ima številne posledice tako za tamkajšnjo kot globalno okolje. S satelitskimi podatki lahko lažje spremljajo zapleten odnos med ledenimi pokrovi in globalnim podnebjem.



Je naslednik CryoSata, ki je bil uničen oktobra 2005, ko nosilna raketa ni dosegla predvidene orbite. Razvoj drugega satelita, ki je del evropskega programa Živeči planet, so odobrili pet mesecev po ponesrečeni izstrelitvi. Cilji odprave so ostali enaki, so pa dvojko programsko posodobili, izboljšali baterije in povečali nabor znanstvenih instrumentov. Glavni instrument je interferometrični radar, ki zaznava debelino ledu.

image_alt
Testno plovilo za zaznavanje gravitacijskih valov


Tudi s podatki CryoSata 2 so znanstveniki v začetku letošnjega leta potrdili, da se količina ledu na Zemlji pospešeno zmanjšuje. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je glede na satelitske podatke ledeni pokrov izgubljal 0,8 bilijona ton ledu na leto, do leta 2017 pa se je ta količina povečala na 1,3 bilijona ton. Zaradi taljenja ledu se zvišuje gladina svetovnih morij, belina ledu tudi odbija sončno svetlobo. Ker je ledu vse manj, je vse manj tudi odboja, kar vodi v pozitivno povratno zanko. Taljenje ledu vpliva tudi na slanost morja in posledično na gostoto, ta pa igra vlogo v vodnih tokovih.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine