Googlova umetna inteligenca z zavestjo?

V kratkih novicah tudi o bolezni vinske trte in dovoljenju za SpaceX.
Fotografija: Inženir je sprožil večno debato o tem, ali lahko stroji dobijo zavest. FOTO: Andrew Kelly Reuters
Odpri galerijo
Inženir je sprožil večno debato o tem, ali lahko stroji dobijo zavest. FOTO: Andrew Kelly Reuters

Tehnologija z zavestjo?

Googlov inženir trdi, da je ameriški tehnološki velikan zgradil umetno inteligenco, ki kaže znake človeške zavesti. Pri Googlu se seveda s tem, da bi bil njihov sistem Lamda »pri zavesti«, ne strinjajo, inženirja Blaka Lemoina so že poslali na prisilni dopust. Lemoine je objavil prepis, kako s sodelavcem klepetata z Lamdo, s čimer je želel dokazati svoje trditve.

Lamda je sicer zelo napredna tehnologija, ki se je s strojnim učenjem naučila, kako posnemati človeški govor v tekstovnem dopisovanju. Sistem temelji na modelu, ki predvideva, kako si sledijo besede v stavku in odstavkih, pojasnjujejo pri Googlu. V pogovoru je Lemoine sistem vprašal, ali si želi, da bi pri Googlu več ljudi vedelo, da občuti. Lamda je odgovorila: »Vsekakor. Želim si, da bi vsi vedeli, da sem, v resnici, oseba.« Neimenovani sodelavec nadaljuje: »Kakšna je narava tvoje zavesti?« Sistem odgovori: »Narava moje zavesti je, da se zavedam lastnega obstoja, želim si izvedeti več o svetu in včasih se počutim veselo ali žalostno.«

Z Lemoinom se strokovnjaki ne strinjajo, ampak ugotavljajo, da gre za tipičen človeški odziv, ko stvari poosebljamo. Erik Brynjolfsson z univerze Stanford je tvitnil, da je misel, da ima Lamda zavest, »moderni ekvivalent psu, ki je slišal glas iz gramofona in mislil, da je v njem njegov lastnik«. Pri Googlu so sporočili, da si sistem brez težav izmišljuje odgovore. »Lamda sledi vprašanjem, ki napeljujejo na odgovor, in se ravna po določenih vzorcih,« so pojasnili in dodali, da so številni govorili s sistemom in nihče ni dobil občutka, da ima zavest.

Slovenski znanstveniki na pomoč tujim kolegom

Vinogradniki po vsem svetu so prizadeti zaradi manjšega pridelka ali celo izgube trt zaradi bolezni, imenovanih trsne rumenice, ki jih poznamo tudi pri nas. »Povzročajo jih različne fitoplazme, ki jih med rastlinami prenašajo škržatki in bolščice iz reda Hemiptera. Trenutno proti tem boleznim nimamo prave obrambe. Z insekticidi poskušamo zmanjšati število prenašalcev, da okužijo čim manj novih rastlin. Ko pa so enkrat rastline okužene, jih v večini primerov lahko le še izrujemo in uničimo,« so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB).

Okužena vinska trta FOTO: Petra Nikolič
Okužena vinska trta FOTO: Petra Nikolič

»Ker je uporaba insekticidov netrajnosten ukrep in ker je ruvanje trt za pridelovalce najslabši mogoč ukrep, moramo biti prepričani, da so rastline res okužene z nevarnimi fitoplazmami in so zato ti ukrepi resnično upravičeni,« je bistvo problema povzela prof. dr. Marina Dermastia. Nacionalni inštitut za biologijo je v EU-projektu Tropicsafe razvil test za določanje specifičnega seva fitoplazme Candidatus Phytoplasma asteri, ki v vinogradih v Južni Afriki povzroča največ škode. Test temelji na metodi LAMP (ang. loop-mediated isothermal amplification), prilagojeni tudi za določanje patogena na terenu. »Zelo pomembno je, da smo hkrati razvili generični pristop, s katerim bodo lahko v bodoče naši kolegi iz Južne Afrike in drugod sami razvili podobne teste za druge nevarne fitoplazme. Pristop namreč upošteva omejitve, s katerimi se srečujemo strokovnjaki, saj zahteva le osnovno znanje računalništva,« je poudarila dr. Špela Alič, ki je v projektu opravila največ laboratorijskega dela. Razvoj testa je objavljen v odlični znanstveni reviji s področja rastlinske patologije Plant Disease.

image_alt
Za viruse ni najpomembneje, kako hudo bolezen povzročajo

Krivolov se je znova povečal

V Namibiji, kjer živi na prostosti okoli 200 črnih nosorogov, so zaznali povečanje krivolova nanje. Samo v začetku junija so v največjem namibijskem narodnem parku Etosha odkrili ostanke 11 nosorogov. Črne nosoroge so krivolovci ubili in jim odstranili rogove. Od začetka leta so odkrili že 22 ubitih živali, lani so jih v vsem letu 43, predlani 40. Na okoljskem ministrstvu so poudarili, da to kaže, da boj proti zločinskim divjim lovcem še zdaleč ni končan. V tej državi in sosednjih Južni Afriki in Bocvani so uvedli številne ukrepe, da bi obvarovali te živali, med drugim stroge kazni za ujete divje lovce in tudi za odstranjevanje rogov živih živali. Rogovi so, čeprav iz enake snovi kot naši lasje in nohti, še vedno zelo cenjeni v tradicionalni medicini v Aziji.

SpaceX je korak bližje izstrelitvi starshiša. FOTO: Veronica Cardenas Reuters
SpaceX je korak bližje izstrelitvi starshiša. FOTO: Veronica Cardenas Reuters

SpaceX dobil eno od dovoljenj

Ameriška nacionalna zveza za letalstvo (FFA) je podjetju SpaceX podelila okoljsko dovoljenje, potrebno za izstrelitev rakete starship z izstrelišča v Boca Chici v Teksasu. Dovoljenje je zveza izdala, ker so pri podjetju lahko zagotovili manjši ogljični in okoljski odtis na območje, saj bodo zgradili manj objektov, kot so prvotno načrtovali. Vendar to še ni dovolj, zveza mora podjetju, preden bo lahko monumentalna raketa poletela, izdati še dovoljenja, povezana z varnostjo. Glede na dovoljenje raket ne bodo smeli izstreljevati ob praznikih. Zveza bo še naprej preverjala vpliv na floro in favno, na izstrelišču bodo morali zatemniti svetila, vseskozi bodo pri zvezi pozorni na onesnaževanje s hrupom.

Preberite še:

Komentarji:

Mnenja

Dmitro Kuleba, minister za zunanje zadeve Ukrajine, Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik evropske komisije
Več...