Kitajski rover pristal na Marsu
Kitajski državni mediji poročajo, da je kitajski rover uspešno pristal na Marsu.
Odpri galerijo
Tianwen-1 v orbiti Marsa. FOTO: China National Space Administration (CNSA)/AFP
Kitajski rover, poimenovan po kitajskem mitološkem bogu ognja Zhurongu, je pristal na Marsu, navajajo kitajski državni mediji.
Površja naj bi se dotaknil okoli 1.30 po srednjem evropskem času. Pristal je okoli 40 kilometrov od načrtovane lokacije na območju Utopie Planitie.
Kitajska je tretja država, ki ji je uspel ta neverjetno zahteven podvig. Najuspešnejši so pri pristajanju Američani, nežno so na površju pristale tudi sovjetske sonde, Evropa še čaka na uspešen pristanek. Do zdaj je površje sosednjega planeta uspešno preučevalo pet vozečih robotov – Nasini Sojourner, Spirit in Opportunity, Curiosity in Perseverance. Zadnja dva delujeta še danes.
Kitajska je sondo Tianwen-1 proti rdečemu planetu poslala lani poleti. Gre za prvo samostojno odpravo, pred tem so v orbito poskušali dostaviti sondo skupaj z Rusijo, a se je ponesrečila izstrelitev rakete. Tianwen-1 se je v orbito uspešno utiril februarja, orbiter ima na krovu še pristajalnik, v njem pa je rover, in skupaj sta danes poletela v tanko atmosfero in nežno pristala. Rover je visok 1,8 metra in ima 240 kilogramov, kar pomeni, da je večji od dvojčkov Spirit in Opportunity, a precej manjši od najnovejšega Nasinega robota Perseverance, ki je na površju uspešno pristal 18. februarja letos. Kitajski rover se bo napajal s pomočjo solarnih panelov (ameriški rover ima jedrski pogon), deloval pa naj bi okoli 90 marsovskih dni (dobrih 92 zemeljskih dni). Lahko bo sicer živel še veliko dlje – denimo Spirit in Opportunity sta bila solarni vozili in sta Mars raziskovala kar nekaj let.
Preučeval bo geologijo, mineralno sestavo tal, spremljal bo magnetno polje in podnebje. Opremljen je s kamerami, radarjem, senzorjem za magnetno polje, vremensko postajo in instrumentom za kemično analizo kamnin. Orbiter Tianwen-1, ki prav tako preučuje Mars z magnetometrom, spektrometrom, radarjem in kamerami, bo deloval še kot relejni satelit.
Kitajska odprava Tianwen-1 je prva, ki je proti planetu poslala tri plovila v enem. Da je pristanek uspešen, se mora tisoč stvari zgoditi prav, le ena gre narobe, pa gre vse po zlu. Orbiter je pri veliki hitrosti izpustil pristajalnik, v katerem je bil tudi rover. Kapsula je bila opremljena s toplotnim ščitom, ki je ščitila rover pred visokimi temperaturami, ki nastanejo ob trenju kapsule med potjo skozi atmosfero, ki je sicer precej tanjša, kot je Zemljina. Na točno določeni višini se je odrlo padalo, da je še bolj upočasnilo kapsulo, nato so se prižgali še dodatni zaviralni motorji.
Rover bo raziskoval Utopio Planitio, ogromno območje, ki je nastalo pred milijardami let, ko je v Mars treščilo drugo nebesno telo. Na območju je vulkanski material.
Površja naj bi se dotaknil okoli 1.30 po srednjem evropskem času. Pristal je okoli 40 kilometrov od načrtovane lokacije na območju Utopie Planitie.
Kitajska je tretja država, ki ji je uspel ta neverjetno zahteven podvig. Najuspešnejši so pri pristajanju Američani, nežno so na površju pristale tudi sovjetske sonde, Evropa še čaka na uspešen pristanek. Do zdaj je površje sosednjega planeta uspešno preučevalo pet vozečih robotov – Nasini Sojourner, Spirit in Opportunity, Curiosity in Perseverance. Zadnja dva delujeta še danes.
Kitajska je sondo Tianwen-1 proti rdečemu planetu poslala lani poleti. Gre za prvo samostojno odpravo, pred tem so v orbito poskušali dostaviti sondo skupaj z Rusijo, a se je ponesrečila izstrelitev rakete. Tianwen-1 se je v orbito uspešno utiril februarja, orbiter ima na krovu še pristajalnik, v njem pa je rover, in skupaj sta danes poletela v tanko atmosfero in nežno pristala. Rover je visok 1,8 metra in ima 240 kilogramov, kar pomeni, da je večji od dvojčkov Spirit in Opportunity, a precej manjši od najnovejšega Nasinega robota Perseverance, ki je na površju uspešno pristal 18. februarja letos. Kitajski rover se bo napajal s pomočjo solarnih panelov (ameriški rover ima jedrski pogon), deloval pa naj bi okoli 90 marsovskih dni (dobrih 92 zemeljskih dni). Lahko bo sicer živel še veliko dlje – denimo Spirit in Opportunity sta bila solarni vozili in sta Mars raziskovala kar nekaj let.
Preučeval bo geologijo, mineralno sestavo tal, spremljal bo magnetno polje in podnebje. Opremljen je s kamerami, radarjem, senzorjem za magnetno polje, vremensko postajo in instrumentom za kemično analizo kamnin. Orbiter Tianwen-1, ki prav tako preučuje Mars z magnetometrom, spektrometrom, radarjem in kamerami, bo deloval še kot relejni satelit.
Kitajska odprava Tianwen-1 je prva, ki je proti planetu poslala tri plovila v enem. Da je pristanek uspešen, se mora tisoč stvari zgoditi prav, le ena gre narobe, pa gre vse po zlu. Orbiter je pri veliki hitrosti izpustil pristajalnik, v katerem je bil tudi rover. Kapsula je bila opremljena s toplotnim ščitom, ki je ščitila rover pred visokimi temperaturami, ki nastanejo ob trenju kapsule med potjo skozi atmosfero, ki je sicer precej tanjša, kot je Zemljina. Na točno določeni višini se je odrlo padalo, da je še bolj upočasnilo kapsulo, nato so se prižgali še dodatni zaviralni motorji.
Rover bo raziskoval Utopio Planitio, ogromno območje, ki je nastalo pred milijardami let, ko je v Mars treščilo drugo nebesno telo. Na območju je vulkanski material.
