Na ljubljanski univerzi drugi krog
V drugi krog volitev za rektorja Univerze v Ljubljani sta se uvrstila prof. dr. Gregor Majdič in prof. dr. Igor Papič.
Odpri galerijo
Za izvolitev rektorja bo potreben drugi krog. FOTO: Leon Vidic/Delo
Na ljubljanski univerzi so danes potekale volitve za novega rektorja za mandatno obdobje 2021–2025. A danes rektorja še niso izvolili, potreben bo drugi krog. V njem se bosta pomerila prof. dr. Gregor Majdič in prof. dr. Igor Papič. Potekal bo v sredo, 21. aprila 2021. Nobeden od kandidatov namreč ni prejel več kot 50 odstotkov veljavnih glasov. Majdič je prejel 29,7 odstotka glasov, Papič pa 35,5 odstotka, so sporočili z univerze.
Za položaj so se prvič v zgodovini univerze potegovali štirje kandidati, ob aktualnem rektorju Igorju Papiču še Igor Lukšič, Gregor Majdič in Anton Ramšak.
Volitve so potekale na vseh 26 članicah in rektoratu Univerze v Ljubljani hkrati. Zaradi epidemioloških razmer so potekale elektronsko, z uporabo sistema SimplyVoting. Volilno pravico je imelo 45.639 volilnih upravičenk in upravičencev. Volitev se jih je udeležilo 8.387 ali 18,4 odstotke.
Po spremembah statuta iz leta 2017 imajo volilno pravico poleg vseh zaposlenih na univerzi tudi študenti. Zato na ljubljanski študentski organizaciji pozivajo vse študentke in študente, da oddajo svoj glas ter s tem sooblikujejo prihodnost svoje univerze. Imajo pa glasovi različno vrednost. Tako imata skupini študentov in strokovnih delavcev vsaka po 20 odstotkov vseh glasov, visokošolski učitelji, znanstveni delavci ter visokošolski in raziskovalni sodelavci pa prispevajo 60 odstotkov glasov.
Ljubljansko univerzo obiskuje skoraj 41.000 študentov, zaposluje pa več kot 6000 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov, strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah.
Majdič dela na veterinarski fakulteti in mariborski medicinski fakulteti, kjer se ukvarja z raziskavami v molekularni nevroendokrinologiji. Je tudi soustanovitelj visokotehnološkega podjetja Animacel, ki zdravi domače živali z matičnimi celicami. Za kandidaturo se je med drugim odločil tudi zato, ker meni, da je univerza premalo družbeno aktivna. »Bolj pogosto bi se morala oglasiti pri pomembnih vprašanjih, tudi sama organizirati javne razprave o temah, ki razdvajajo družbo, kakršne so na primer cepljenje, omrežja 5G, veliki infrastrukturni projekti. V sodobni družbi, ne samo v Sloveniji, znanost izgublja svojo vlogo, ljudje vanjo nimajo zaupanja in prav pri krepitvi zaupanja v znanost bi morale univerze odigrati večjo vlogo.«
V odzivu na rezultate v prvem krogu je na facebooku zapisal, da mora Univerza postati pomemben družbeni dejavnik, znanje pa mora spet postati vrednota v družbi. »Študente moramo izobraževati v široko razgledane, komunikativne, kreativne in kritično razmišljujoče državljane z željo po sodelovanju. To pa bomo lahko naredili le, če bomo sami sodelovali več kot do sedaj in ustvarili odprto okolje, v katerem se bomo radi srečevali in komunicirali med seboj,« je še dodal in pozval k udeležbi na volitvah v drugem krogu.
Papič je redni profesor na fakulteti za elektrotehniko in predstojnik Laboratorija za električna omrežja in naprave. Od 2011 do 2013 je bil prodekan za pedagoško delo, od 2013 do 2017 dekan fakultete, od leta 2017 je rektor univerze. Papič meni, da bi se morali univerzi pridružiti največji slovenski inštituti. »Naša univerza je nedvomno daleč največja znanstveno-raziskovalna institucija v državi. A vendar nam še marsikaj manjka. Najprej to, da bi imeli več zaposlenih, ki bi polovično delali pedagoško, v enaki meri pa bi se posvečali raziskovanju. Razlog, da tega ni dovolj, tiči tudi v tem, da je za raziskovanje treba pridobiti projekte, kar ni vedno enostavno. Idealno bi bilo, sam se ves čas zavzemam za to, da bi se univerzi pridružili še nekateri največji inštituti. To bi koristilo tako pedagoškemu kot raziskovalnemu delu. Za zdaj se nam je pridružil Nacionalni inštitut za biologijo, Kemijski inštitut in Institut Jožef Stefan pa še omahujeta, verjetno tudi zaradi slabših preteklih izkušenj. Upam, da bo dogovor sklenjen, in to v korist prav vseh.«
Lukšič je doktor političnih znanosti in redni profesor politologije na fakulteti za družbene vede. Bil je predstojnik oddelka za politične vede, prodekan in dekan fakultete. V letih 2008 do 2012 je bil minister za šolstvo in šport. V pogovoru za Delo je med drugim poudaril, da se »univerza preveč prepušča toku, ki jo vodi od ključnih vprašanj človeštva k tehničnim vprašanjem, koliko člankov je kdo objavil in ali so ti članki objavljeni v pravih revijah. Namesto da bi povezovala znanstvene discipline, se je razcepila na ogromno oddelkov, kateder, centrov in nazadnje posameznikov, ki ne izmenjujejo več znanj. Ker ni interdisciplinarnosti in soočenj med njimi, tudi ni izzivov in motivacije za odkrivanje česa novega.«
Ramšak je redni profesor na fakulteti za matematiko in fiziko, habilitiran za področje fizike. Kot dekan je vodil fakulteto v mandatih 2013–15 in 2017–19 ter še v zadnjem obdobju 2019–21. Glede na to, da sta raziskovanje in poučevanje temeljni poslanstvi univerze, bi poskrbel za stimulativno delovno okolje, v katerem bi bilo delo pedagogov, raziskovalcev in umetnikov cenjeno in čim manj obremenjeno z administracijo.
Za položaj so se prvič v zgodovini univerze potegovali štirje kandidati, ob aktualnem rektorju Igorju Papiču še Igor Lukšič, Gregor Majdič in Anton Ramšak.
Volitve so potekale na vseh 26 članicah in rektoratu Univerze v Ljubljani hkrati. Zaradi epidemioloških razmer so potekale elektronsko, z uporabo sistema SimplyVoting. Volilno pravico je imelo 45.639 volilnih upravičenk in upravičencev. Volitev se jih je udeležilo 8.387 ali 18,4 odstotke.
Po spremembah statuta iz leta 2017 imajo volilno pravico poleg vseh zaposlenih na univerzi tudi študenti. Zato na ljubljanski študentski organizaciji pozivajo vse študentke in študente, da oddajo svoj glas ter s tem sooblikujejo prihodnost svoje univerze. Imajo pa glasovi različno vrednost. Tako imata skupini študentov in strokovnih delavcev vsaka po 20 odstotkov vseh glasov, visokošolski učitelji, znanstveni delavci ter visokošolski in raziskovalni sodelavci pa prispevajo 60 odstotkov glasov.
Ljubljansko univerzo obiskuje skoraj 41.000 študentov, zaposluje pa več kot 6000 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov, strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah.
Kdo so kandidati?
Majdič dela na veterinarski fakulteti in mariborski medicinski fakulteti, kjer se ukvarja z raziskavami v molekularni nevroendokrinologiji. Je tudi soustanovitelj visokotehnološkega podjetja Animacel, ki zdravi domače živali z matičnimi celicami. Za kandidaturo se je med drugim odločil tudi zato, ker meni, da je univerza premalo družbeno aktivna. »Bolj pogosto bi se morala oglasiti pri pomembnih vprašanjih, tudi sama organizirati javne razprave o temah, ki razdvajajo družbo, kakršne so na primer cepljenje, omrežja 5G, veliki infrastrukturni projekti. V sodobni družbi, ne samo v Sloveniji, znanost izgublja svojo vlogo, ljudje vanjo nimajo zaupanja in prav pri krepitvi zaupanja v znanost bi morale univerze odigrati večjo vlogo.«
V odzivu na rezultate v prvem krogu je na facebooku zapisal, da mora Univerza postati pomemben družbeni dejavnik, znanje pa mora spet postati vrednota v družbi. »Študente moramo izobraževati v široko razgledane, komunikativne, kreativne in kritično razmišljujoče državljane z željo po sodelovanju. To pa bomo lahko naredili le, če bomo sami sodelovali več kot do sedaj in ustvarili odprto okolje, v katerem se bomo radi srečevali in komunicirali med seboj,« je še dodal in pozval k udeležbi na volitvah v drugem krogu.
Papič je redni profesor na fakulteti za elektrotehniko in predstojnik Laboratorija za električna omrežja in naprave. Od 2011 do 2013 je bil prodekan za pedagoško delo, od 2013 do 2017 dekan fakultete, od leta 2017 je rektor univerze. Papič meni, da bi se morali univerzi pridružiti največji slovenski inštituti. »Naša univerza je nedvomno daleč največja znanstveno-raziskovalna institucija v državi. A vendar nam še marsikaj manjka. Najprej to, da bi imeli več zaposlenih, ki bi polovično delali pedagoško, v enaki meri pa bi se posvečali raziskovanju. Razlog, da tega ni dovolj, tiči tudi v tem, da je za raziskovanje treba pridobiti projekte, kar ni vedno enostavno. Idealno bi bilo, sam se ves čas zavzemam za to, da bi se univerzi pridružili še nekateri največji inštituti. To bi koristilo tako pedagoškemu kot raziskovalnemu delu. Za zdaj se nam je pridružil Nacionalni inštitut za biologijo, Kemijski inštitut in Institut Jožef Stefan pa še omahujeta, verjetno tudi zaradi slabših preteklih izkušenj. Upam, da bo dogovor sklenjen, in to v korist prav vseh.«
Lukšič je doktor političnih znanosti in redni profesor politologije na fakulteti za družbene vede. Bil je predstojnik oddelka za politične vede, prodekan in dekan fakultete. V letih 2008 do 2012 je bil minister za šolstvo in šport. V pogovoru za Delo je med drugim poudaril, da se »univerza preveč prepušča toku, ki jo vodi od ključnih vprašanj človeštva k tehničnim vprašanjem, koliko člankov je kdo objavil in ali so ti članki objavljeni v pravih revijah. Namesto da bi povezovala znanstvene discipline, se je razcepila na ogromno oddelkov, kateder, centrov in nazadnje posameznikov, ki ne izmenjujejo več znanj. Ker ni interdisciplinarnosti in soočenj med njimi, tudi ni izzivov in motivacije za odkrivanje česa novega.«
Ramšak je redni profesor na fakulteti za matematiko in fiziko, habilitiran za področje fizike. Kot dekan je vodil fakulteto v mandatih 2013–15 in 2017–19 ter še v zadnjem obdobju 2019–21. Glede na to, da sta raziskovanje in poučevanje temeljni poslanstvi univerze, bi poskrbel za stimulativno delovno okolje, v katerem bi bilo delo pedagogov, raziskovalcev in umetnikov cenjeno in čim manj obremenjeno z administracijo.
