Na Otoku (z nekaterimi omejitvami) odobrili gensko spreminjanje otrok
S spreminjanjem DNK bi lahko odpravili nekatere genske bolezni, na drugi strani pa bi lahko ustvarjali otroke po meri.
Odpri galerijo
Ste za spreminjanje DNK pri zarodkih ali proti? FOTO: Getty Images/Istockphoto
Spreminjanje DNK človeških zarodkov bi lahko bilo »moralno dopustno«, če je to v otrokovem prihodnjem interesu in če ne prispeva k neenakostim, ki že tako in tako delijo družbo, je po poročanju britanskih medijev sporočila etična komisija Nuffield. Poročilo ne poziva k spreminjanju britanske zakonodaje, da bi dovolili gensko spremenjene otroke, ampak poziva raziskovalce k varnosti postopka in k javni debati o implikacijah in vplivu na družbo.
»Spreminjanje genov po našem mnenju ni povsem moralno nesprejemljivo. Ni razlogov, da bi to povsem prepovedali,« je poudarila predsednica etične komisije in profesorica prava in etike na Univerzi v Birminghamu Karen Yeung.
Britanska zakonodaja, kot tudi številne druge, zdaj prepoveduje takšne poskuse, razen v nekaterih primerih, v katerih pa so se znanstveniki zavezali, da bodo zarodke uničili takoj po raziskavi. Eksperimenti so potrdili, da bi lahko s spreminjanjem DNK zarodka ali spermijev oziroma jajčec preprečili, da bi otrok podedoval bolezni, katerih vzroki tičijo v okvarah genov. Seveda pa v teoriji lahko vse naprednejša tehnologija povsem spremeni DNK in tako tudi prihodnji razvoj človeškega zarodka.
Za zdaj je veliko neznank glede varnosti; znanstveniki, kot piše Guardian, opozarjajo, da lahko spreminjanje okvarjenih genov vpliva na zdrave, saj lahko odvzamejo prevelik košček verige. Posledično bi spremenili druge pomembne gene, ki na primer preprečujejo razvoj raka. Bi pa lahko v prihodnosti na takšen način uspešno odpravljali bolezni, kot sta Huntingtonova bolezen ali cistična fibroza.
Negotovo je tudi, kako bi spremenjena DNK zarodka vplivala na vse celice, med temi na spermije in jajčeca, torej, ali bi se genske spremembe prenesle na naslednje generacije. V skrajnem scenariju bi lahko to privedlo do otrok »po meri«, da bi imeli značilnosti, ki bi jih starši želeli.
Etična komisija o tem meni, da morajo biti vse spremembe v otrokovem interesu, ne smejo pa imeti slabega učinka na družbo. Jackie Leach Scully ob tem opozarja, da bi spreminjanje otrok res lahko vodilo v manj genskih bolezni, a tisti, ki si tega ne bi mogli privoščiti, bi bili še bolj odrinjeni na rob družbe, morda bi bila zanje zdravstvena oskrba še manj dostopna.
George Church, genetik na Harvardu, ki pri pripravi etičnega poročila ni bil vpleten, je za Guardian dejal, da se strinja z načeli, ki naj ne vodijo v diskriminacijo ali zmanjšane možnosti oziroma povečevanje razlik med bogatimi in revnimi. Po njegovem mnenju bi lahko gensko spreminjanje spermijev in jajčec pred boleznimi obvarovalo okoli pet odstotkov otrok.
Direktor organizacije za boj proti genskemu spreminjanju David King je bil za BBC zelo oster in je poročilo označil za sramoto, češ da je to po vsem svetu prepovedano in da ni nikakršnih zdravstvenih prednosti.
»Spreminjanje genov po našem mnenju ni povsem moralno nesprejemljivo. Ni razlogov, da bi to povsem prepovedali,« je poudarila predsednica etične komisije in profesorica prava in etike na Univerzi v Birminghamu Karen Yeung.
Britanska zakonodaja, kot tudi številne druge, zdaj prepoveduje takšne poskuse, razen v nekaterih primerih, v katerih pa so se znanstveniki zavezali, da bodo zarodke uničili takoj po raziskavi. Eksperimenti so potrdili, da bi lahko s spreminjanjem DNK zarodka ali spermijev oziroma jajčec preprečili, da bi otrok podedoval bolezni, katerih vzroki tičijo v okvarah genov. Seveda pa v teoriji lahko vse naprednejša tehnologija povsem spremeni DNK in tako tudi prihodnji razvoj človeškega zarodka.
Za zdaj je veliko neznank glede varnosti; znanstveniki, kot piše Guardian, opozarjajo, da lahko spreminjanje okvarjenih genov vpliva na zdrave, saj lahko odvzamejo prevelik košček verige. Posledično bi spremenili druge pomembne gene, ki na primer preprečujejo razvoj raka. Bi pa lahko v prihodnosti na takšen način uspešno odpravljali bolezni, kot sta Huntingtonova bolezen ali cistična fibroza.
Negotovo je tudi, kako bi spremenjena DNK zarodka vplivala na vse celice, med temi na spermije in jajčeca, torej, ali bi se genske spremembe prenesle na naslednje generacije. V skrajnem scenariju bi lahko to privedlo do otrok »po meri«, da bi imeli značilnosti, ki bi jih starši želeli.
Etična komisija o tem meni, da morajo biti vse spremembe v otrokovem interesu, ne smejo pa imeti slabega učinka na družbo. Jackie Leach Scully ob tem opozarja, da bi spreminjanje otrok res lahko vodilo v manj genskih bolezni, a tisti, ki si tega ne bi mogli privoščiti, bi bili še bolj odrinjeni na rob družbe, morda bi bila zanje zdravstvena oskrba še manj dostopna.
George Church, genetik na Harvardu, ki pri pripravi etičnega poročila ni bil vpleten, je za Guardian dejal, da se strinja z načeli, ki naj ne vodijo v diskriminacijo ali zmanjšane možnosti oziroma povečevanje razlik med bogatimi in revnimi. Po njegovem mnenju bi lahko gensko spreminjanje spermijev in jajčec pred boleznimi obvarovalo okoli pet odstotkov otrok.
Direktor organizacije za boj proti genskemu spreminjanju David King je bil za BBC zelo oster in je poročilo označil za sramoto, češ da je to po vsem svetu prepovedano in da ni nikakršnih zdravstvenih prednosti.
