Nemški rentgenski satelit iz časa padca berlinskega zidu

Nemški satelit Rosat je močno izboljšal področje rentgenske astronomije.
Fotografija: Rosat FOTO: Eads Astrium
Odpri galerijo
Rosat FOTO: Eads Astrium

Prvega junija 1990 so s Floride izstrelili satelit Rosat (skrajšano od Röntgensatellit), ki je takrat predstavljal novo dobo rentgenske astronomije, saj je močno dopolnil katalog opazovanih nebesnih teles v tem spektru svetlobe. Izdelali so ga v Nemčiji z britansko in ameriško pomočjo.

Kot so zapisali na spletni strani Nase, je satelit najprej pol leta opazoval celotno nebo, nato je sledilo še obdobje usmerjenih opazovanj. Teleskop je bil kar tisočkrat občutljivejši od teleskopa Uhuru, ki so ga leta 1970 poslali v vesolje in je prvi opazoval nebo v rentgenski svetlobi.

image_alt
Orjaški vesoljski trg dosegljiv tudi za Slovence


Rosat je imel poleg rentgenskega teleskopa (0,1 do 2,4 keV) še širokokotno kamero, ki so jo sestavili britanski inženirji. Njegova predvidena življenjska doba je bila 18 mesecev, a jo je močno presegel.


 
Pri Nasi med njegove glavne dosežke uvrščajo, da je pri pregledu celotnega neba v rentgenskem spektru zaznal več kot 150.000 virov rentgenske svetlobe, močno je izboljšal razumevanje ostankov supernov, zaznal je nevtronske zvezde, odkril, da oddajajo rentgensko sevanje tudi kometi, v tem spektru je opazoval trk kometa Shoemaker-Levy z Jupitrom, dogodek, ki so ga julija 1994 spremljali z različnimi teleskopi.

image_alt
Teleskop, ki spreminja rentgensko astronomijo


Pri nemškem vesoljskem centru (DLR) dodajajo, da je v osmih letih več kot 4000 znanstvenikov iz 24 držav izkoristilo priložnost, da so lahko v večkrat podaljšani odpravi opravili natančnejše analize izbranih teles. Vsakič so nato leto po opazovanjih podatke odprli za širšo javnost.


 
Januarja 1991 sta se zaradi pregrevanja pokvarila eden od dveh detektorjev in filter na kameri. Leta 1998 je sledila okvara naprave za pravilno usmerjanje satelita, zaradi česar je ameriški opazovalni instrument »pogledal« v Sonce in nastala je nepopravljiva škoda. Dvanajstega februarja 1999 so satelit ugasnili.
 
Več kot dvotonski satelit se je na začetku delovanja utiril v orbito 580 km visoko, nato ga je privlak vse bolj vlekel proti tlom, septembra 2011 je bil le še 270 km nad Zemljo. Triindvajsetega oktobra 2011 ga je končno potegnilo v atmosfero, in sicer nad Bengalskim zalivom. Zaradi velikosti in uporabljenih materialov so se bali, da ne bo povsem zgorel in bodo na tla padli večji kosi, a niso nikoli potrdili, da bi njegove ostanke opazili kje na površju Zemlje.

image_alt
Vesolje, kot ga vidi rentgenski teleskop

 
Satelitu Rosat je sledilo več naslednikov od Chandre do Newtona, zadnji v vrsti med rentgenskimi teleskopi nemške izdelave pa je eRosita. Gre za del rusko-nemškega teleskopa Spektr RG, ki so ga izstrelili leta 2019 in je že postregel z zemljevidom, na katerem je več kot milijon virov.

Preberite še:

Komentarji: