Ostanki kitajske rakete padli v Indijski ocean
Raketa se je v orbito ujela konec aprila, ko so izstrelili osrednji del kitajske vesoljske postaje.
Odpri galerijo
Posnetek rakete dolgi pohod 5B, ki je 29. aprila v orbito dostavila osrednji del vesoljske postaje. FOTO: STR / AFP
Kitajska vesoljska agencija je sporočila, da so ostanki njihove rakete dolgi pohod 5B v atmosfero vstopili ob 4.42 po srednjeevropskem času (2.24 GMT in padli v Indijski ocean v bližini Maldivov. Ameriške vesoljske oblasti so čas vstopa v atmosfero potrdile, niso pa znale povedati, ali so ostanki morda zadeli trdna tla ali morje. Navedbe kitajskih oblasti je potrdil astronom Jonathan McDowell, ki je na twitterju javnosti vestno ponujal zadnje informacije.
Šlo je za enega največjih (po podatkih McDowella za četrtega največjega) kosov vesoljskih plovil, ki so nenačrtovano padli na Zemljo.
Osrednja stopnja rakete se je zaradi napake po izstrelitvi osrednjega dela nove kitajske vesoljske postaje konec aprila ujela v orbito. Praviloma rakete po izstrelitvah nemudoma padejo nazaj proti površju, v atmosferi delno izgorijo, preostanki padejo v morje. Tokrat pa je raketa zaokrožila okoli Zemlje. Jasno je bilo, da bo gravitacija naredila svoje in da bo okoli 30-metrski osrednji del z maso okoli 21 ton slej kot prej znova vstopil v atmosfero, kjer pa ne bo v celoti izgorel.
Zaradi hitrosti kroženja, kjer lahko že minimalna motnja precej spremeni orbito, se ni vedelo, kdaj in kje se bo to zgodilo. Tako so agencije in ljubiteljski astronomi vseskozi spremljali kos in napovedovali čas vstopa (plus minus nekaj ur) in kraj. Raketa je v orbiti potovala tudi nad nekaterimi mesti tako v ZDA kot na Kitajskem in bali so se, da bi lahko preživeli kosi padli na obljudene kraje. Vsi so seveda poudarjali, da so možnosti sicer majhne, da je precej bolj verjetno, da padejo v morje, ki pokriva 71 odstotkov našega planeta.
Seveda bi se lahko razpletlo precej drugače, denimo kot maja lani. Kosi dolgega pohoda 5B so padli na Slonokoščeno obalo, kjer so poškodovali nekaj stavb.
Jonathan McDowell navaja, da so bili od kitajske rakete masivnejši objekti, ki so nenačrtovano padli na Zemljo, Nasina postaja Skylab julija 1979, pa zgornja stopnja rakete saturn, ki je v orbito dostavila skylab januarja 1975, ter sovjetska postaja saljut 7 februarja 1991. Od vseh naštetih je bil sicer masivnejši raketoplan Columbia, ki je 1. februarja 2003 razpadel ob vstopu v atmosfero, pri tem je umrlo osem oseb.
Šlo je za enega največjih (po podatkih McDowella za četrtega največjega) kosov vesoljskih plovil, ki so nenačrtovano padli na Zemljo.
Osrednja stopnja rakete se je zaradi napake po izstrelitvi osrednjega dela nove kitajske vesoljske postaje konec aprila ujela v orbito. Praviloma rakete po izstrelitvah nemudoma padejo nazaj proti površju, v atmosferi delno izgorijo, preostanki padejo v morje. Tokrat pa je raketa zaokrožila okoli Zemlje. Jasno je bilo, da bo gravitacija naredila svoje in da bo okoli 30-metrski osrednji del z maso okoli 21 ton slej kot prej znova vstopil v atmosfero, kjer pa ne bo v celoti izgorel.
Zaradi hitrosti kroženja, kjer lahko že minimalna motnja precej spremeni orbito, se ni vedelo, kdaj in kje se bo to zgodilo. Tako so agencije in ljubiteljski astronomi vseskozi spremljali kos in napovedovali čas vstopa (plus minus nekaj ur) in kraj. Raketa je v orbiti potovala tudi nad nekaterimi mesti tako v ZDA kot na Kitajskem in bali so se, da bi lahko preživeli kosi padli na obljudene kraje. Vsi so seveda poudarjali, da so možnosti sicer majhne, da je precej bolj verjetno, da padejo v morje, ki pokriva 71 odstotkov našega planeta.
Seveda bi se lahko razpletlo precej drugače, denimo kot maja lani. Kosi dolgega pohoda 5B so padli na Slonokoščeno obalo, kjer so poškodovali nekaj stavb.
Jonathan McDowell navaja, da so bili od kitajske rakete masivnejši objekti, ki so nenačrtovano padli na Zemljo, Nasina postaja Skylab julija 1979, pa zgornja stopnja rakete saturn, ki je v orbito dostavila skylab januarja 1975, ter sovjetska postaja saljut 7 februarja 1991. Od vseh naštetih je bil sicer masivnejši raketoplan Columbia, ki je 1. februarja 2003 razpadel ob vstopu v atmosfero, pri tem je umrlo osem oseb.
