Polet ruske angare A5 in evropski načrti nove rakete

V kratkih novicah še o novi izraelski odpravi na Luno in nenavadni nevihti na Neptunu.
Fotografija: Ruska angara A5 je poletela z vzletišča Plesetsk. FOTO: Rusko obrambno ministrstvo / AFP
Odpri galerijo
Ruska angara A5 je poletela z vzletišča Plesetsk. FOTO: Rusko obrambno ministrstvo / AFP

Ruska angara A5 uspešno poletela


Šest let po prvi izstrelitvi takšne rakete je ruska angara A5 v ponedeljek v orbito uspešno dostavila sicer neuporaben testni tovor. Raketa bo nadomestila proton M in bo v orbito dostavljala najtežje satelite, a program močno zamuja. Prva izstrelitev je potekala decembra 2014, naslednja bi morala slediti leta 2016, letos bi morale biti rakete že operativne, a pomanjkanje sredstev in težave pri dobavi delov so vse zamaknile. Raketa se je v nebo pognala s kozmodroma Plesetsk, vojaško-vesoljske baze okoli 800 kilometrov severno od Moskve. Angara A5 je sestavljena iz osrednje stopnje in štirih stranskih potisnih raket. Zgornja stopnja breeze M je dosegla geostacionarno orbito okoli 36.000 kilometrov nad ekvatorjem in okoli devet ur po izstrelitvi v orbito oddala testni tovor. Nato se je umaknila v pokopališko orbito. 

FOTO: Rusko obrambno ministrstvo / Reuters
FOTO: Rusko obrambno ministrstvo / Reuters


Rakete te vrste bodo omogočale različne konfiguracije, angara A5 lahko v 200 kilometrov visoko orbito ponese 2,45 metričnih ton, v geostacionarno pa 5,4 tone, pravijo v podjetju Khrunichev, kjer jo izdelujejo. Ruska vlada je izdelavo angare odobrila leta 1992, računali so, da bodo operativne že leta 2005. Rakete so sicer tudi prijaznejše do okolja, saj uporabljajo čistejši kerozin, protoni delujejo na strupeni hidrazin.

FOTO: Rusko obrambno ministrstvo / Reuters
FOTO: Rusko obrambno ministrstvo / Reuters


Dimitrij Rogozin, šef Roskozmosa, je na twitterju napovedal dve izstrelitvi angar prihodnje leto, na kozmodromu Vostočni na skrajnem vzhodu Rusije gradijo tudi primerno vzletišče za ta tip rakete. Pripravljen naj bi bil leta 2023.


Izraelci bodo poskusili znova


Izraelsko zasebno vesoljsko podjetje SpaceIL s podporo bogatih mecenov in v sodelovanju z izraelsko vesoljsko agencijo je pred dnevi predstavilo odpravo Berešit 2, s katero bodo leta 2024 znova osvajali Luno. Pristajalnik Berešit, ki je bil prvi zasebni lunarni pristajalnik, je lani aprila strmoglavil (in menda površje posejal s trdoživimi počasniki ali tardigradi), a ekipo je neuspeh podžgal, saj so tokrat načrti še bolj velikopotezni: na Mesec bodo poslali dva pristajalnika, ki bosta opravljala več poskusov, in satelit, ki bo v orbiti ostal kar nekaj let. Podjetje je pozvalo zainteresirane, naj podajo ideje za eksperimente.

image_alt
Pristanek prvega zasebnega plovila na Luni neuspešen


Prva odprava je stala okoli sto milijonov dolarjev in so jo financirali bogataši na čelu z Morrisom Kahnom, podobno visok proračun bo tudi za to odpravo, v kateri bo sodelovalo več držav, med drugim so interes že pokazali pri Združenih arabskih emiratih.
 

Esa in ArianeGroup korak k ponovni uporabi raket


Prototip večkratno uporabne rakete themis. FOTO: Arianegroup
Prototip večkratno uporabne rakete themis. FOTO: Arianegroup


Evropska vesoljska agencija je izbrala podjetje AriangeGroup in mu odobrila 33 milijonov evrov, da razvije prvo stopnjo večkratno uporabne rakete themis. Prototip, ki bi ga poganjali motorji prometheus, bi lahko poletel leta 2023 in bi lahko v prihodnosti predstavljal cenovno ugodne rakete. Prva faza projekta zajema razvoj motorjev in postavitev izstrelišča v vesoljskem centru Esrange v Kiruni na Švedskem za prve kratke poskoke rakete. To naj bi končali predvidoma do leta 2022, nato bi leto kasneje sledil prvi pristajalni test rakete na izstrelišči v Kourouju v Francoski Gvajani, okoli leta 2030 pa bi imeli operativno raketo.

Časovnica razvoja themisa FOTO: Arianegroup
Časovnica razvoja themisa FOTO: Arianegroup


Francoska skupina Ariane je s partnerji v Belgiji, Švici, Franciji in na Švedskem zanje za takšen tip rakete pridobivala za razvojem motorja prometheus, ki omogoča 1000 kN potiska in je v različnih konfiguarcijah primeren za osrednjo stopnjo rakete, potisne rakete in zgornje stopnje. Themis bo visok 30 metrov in bo imel premer 3,4 metra, motorje bo poganjala kombinacija tekočega metana in kisika.


Nenavadna nevihta na Neptunu


Vesoljski teleskop Hubble je leta 2018 na severni polobli Neptuna zaznal nevihto, širšo, kot je Atlantski ocean. Nadaljnja opazovanja so pokazala, da se je začela pomikati proti ekvatorju, kjer so ponavadi takšne nevihte izzvenele, a ta je avgusta letos obrnila smer in se zavrtinčila nazaj na sever. Hubble preučuje Neptunove nevihte vseh 30 let delovanja in tokrat je prvič opazil takšen premik. Znanstvenike je presenetila še ena, manjša temna zaplata na od Sonca najbolj oddaljenem planetu.

Neptun in njegova temna nevihta FOTO: Nasa, Esa
Neptun in njegova temna nevihta FOTO: Nasa, Esa


Nevihta se je pojavila januarja in raziskovalci menijo, da bi se lahko del vrtinca odtrgal od glavne nevihte. Manjša nevihta je že razpadla. Vrtinci na Neptunu so sistemi pri visokem zračnem tlaku, še vedno ni povsem jasno, kako se oblikujejo, prav tako ne vemo, zakaj so temni. Obarvanost bi bila lahko posledica dvigovanja temnejše plasti oblakov. Ob tem se praviloma pojavijo še svetli oblaki, ki nastanejo pri mešanju atmosfere zaradi vrtinca in plini zmrznejo.

image_alt
»To je tukaj. To je dom. To smo mi.«


Slovenska inovacija za bolj čist zrak


Rešitev za biorazgradljivo, jedilno plastično embalažo iz mlečnih odpadkov je najboljša zagonska ideja na Zahodnem Balkanu in ima velik potencial, da prispeva k zmanjšanju onesnaženosti zraka na tem območju, je odločila strokovna žirija tekmovanja BASF Start-up Science. Idejo Ivana Knechtla so nagradili s 5000 evri. Sredstva bodo po besedah Knechtla porabili za posodobitev domačega laboratorija. Natečaj BASF Start-up Science je največje regijsko tekmovanje na področju trajnostnega razvoja in je namenjeno start-up idejam iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije. Organizira ga kemijsko podjetje BASF.

Preberite še:

Komentarji: