Posnetek sončeve pege in zdravilo proti covidu-19 v vesolju

Največji solarni zemeljski teleskop Daniela K. Inouyeja je znova posnel zanimivo fotografijo našega Sonca.
Fotografija: Sončeva pega FOTO: NSO/AURA/NSF
Odpri galerijo
Sončeva pega FOTO: NSO/AURA/NSF

Posnetek sončeve pege


Pri največjem solarnem zemeljskem teleskopu Daniela K. Inouyeja ameriške nacionalne znanstvene fundacije (NSF) so objavili prvo fotografijo sončeve pege. Teleskop, ki je že navdušil z eno najbolj podrobnih fotografij površja naše zvezde, še vedno ni polno operativen, a z novim posnetkom dokazuje, da bo s štiri metre širokim glavnim zrcalom priskrbel najboljše posnetke Sonca z Zemlje.

image_alt
To je Sonce od blizu


Stoji na otoku Maui na Havajih, gradnja se je začela leta 2013, končana naj bi bila prihodnje leto. Posnetek pege je nastal 28. januarja letos, na njem pa so vidne strukture, velike le 20 kilometrov, kar je izredna ločljivost. Površina na posnetku je široka okoli 18.000 kilometrov, kar je sicer le pika na Soncu, a vendar dovolj velika, da bi vanjo spravili celotno Zemljo.

Pege so začasni pojavi na sončevi fotosferi, kjer je temperatura nižja od okolice, magnetna dejavnost pa močnejša. Čeprav je temni del hladnejši, je tam še vedno več kot 4000 stopinj Celzija. Pege največ povedo o Sončevi aktivnosti: več kot je peg, bolj je zvezda aktivna.

Decembra lani je Sonce v 11-letnem ciklu doseglo minimum, začel se je nov cikel, maksimum je predviden za sredino leta 2025. Večina sončevih bliščev in koronarnih izbruhov mase izvira v magnetno dejavnih področjih okrog skupin peg. Ti pojavi vplivajo na vesoljsko vreme in tudi na Zemljo. S teleskopom bi lahko bolje napovedovali te dogodke, ki so lahko škodljivi za tehnologijo. Teleskop stoji na otoku Maui na Havajih, gradnja se je začela leta 2013, končana naj bi bila prihodnje leto. ​

Površina na posnetku meri 18.125 kilometers. Sama pega je sicer široka okoli 6000 kilometrov. FOTO: NSO/AURA/NSF
Površina na posnetku meri 18.125 kilometers. Sama pega je sicer široka okoli 6000 kilometrov. FOTO: NSO/AURA/NSF

 

Zdravilo proti covidu-19 v vesolju


Nova različica tovornega dragona je v minulih dneh na mednarodno vesoljsko postajo dostavila tudi zdravilo remdesivir, ki ga uporabljajo za zdravljenje covida-19. Astronavti bodo v mikrogravitaciji preizkušali, kako se poveže s substanco ciklodektrin, da bi izboljšali njegovo učinkovitost. To bo prvi poskus, povezan z epidemijo, ki ga bodo opravili na vesoljski postaji, so sporočili iz Evropske vesoljske agencije.

Takole se je dragon približeval vesoljski postaji:



​Na ISS je bil pripeljan tudi poskus Bioasteroid edinburške univerze. ​Gre za mešanico vzorcev meteoritov in mikrobov, ki jih uporabljajo v biorudarjenju. Projekt je nadaljevanje poskusa Biorock, v katerem so proučevali, kako mikrotežnost vpliva na mikrobe. Zdaj bodo preverjali, kako bi se ti mikroorganizmi obnašali pri pridobivanju različnih materialov iz asteroidov, ki so potencialni vir za pridobivanje surovin. Mikrobi bi sicer lahko kamnine tudi mleli v prst, primerno za rast rastlin, ali pa iz kamenja luščili pomembne spojine, kot so kisik in redke zemlje.

image_alt
Bakterije bodo rudarile namesto ljudi


​Boeingova padala na preizkušnji


Tri glavna padala. FOTO: Boeing
Tri glavna padala. FOTO: Boeing


Nasa in Boeing sta sklenila še zadnja testiranja padal, s katerimi bo pristajala Boeingova kapsula starliner za prevoz astronavtov. V šestih preizkusih na velikih višinah so simulirali okoliščine, v katerih bi lahko pristajala kapsula, ko se bo vračala z mednarodne vesoljske postaje.

Balon, ki je ponesel kapsulo 10 km visoko. FOTO: Boeing
Balon, ki je ponesel kapsulo 10 km visoko. FOTO: Boeing


Na testiranju je balon kapsulo dvignil okoli 10 kilometrov visoko nad puščavo v Novi Mehiki, nato pa so preverjali različne scenarije, pri katerih odpove eno ali več padal. Starliner bo v nasprotju s Spacexovim dragonom, ki se spusti na morsko gladino, pristajal na trdnih tleh v puščavi na zahodu ZDA.

Posnetek zadnjega testiranja: 


​Starliner najprej sprosti dve majhni padali, ki aktivirata opremo za pristajanje, nato se odpreta dve zaviralni padali, da upočasnita in stabilizirata plovilo, na koncu pa še tri glavna padala, ki kapsulo nežno spustijo na tla. Za ublažitev trka kapsula napihne še zračne blazine. Boeingova kapsula bo brez posadke poletela predvidoma v začetku prihodnjega leta.

Zaviralno padalo. FOTO: Boeing
Zaviralno padalo. FOTO: Boeing

 

Arktika se segreva dvakrat hitreje


Znanstveniki so znova potrdili neugoden trend: Arktika se segreva dvakrat hitreje kot preostali del sveta, dogajanje na tečajih pa vpliva na svetovno podnebje. Vsako naslednje poletje se stali nekoliko več ledu, pozimi pa ga nastane nekoliko manj. S satelitskimi posnetki dogajanje spremljajo od leta 1979 in potrdili so, da je bilo letošnje leto drugo najbolj intenzivno po taljenju ledu, rekordno je še vedno leto 2012.

​Glede na zgodovinske podatke je jasno, da je zdaj za polovico manj morskega ledu. Ni pa sporna le njegova površina, ampak tudi debelina. Led je vse tanjši in zato bolj krhek, so poudarili pri ameriški upravi za oceane in ozračje (NOAA). Temperature v arktičnem krogu sicer zelo nihajo: na Aljaski so tako imeli najhladnejši februar v 30 letih, hladneje je bilo tudi na Svalbardu na Norveškem, v Sibiriji pa so letos izmerili za tri do pet stopinj višje temperature od dolgoletnega povprečja.

Segreva se tudi Arktični ocean, avgusta, denimo, je bil za eno do tri stopinje Celzija toplejši od povprečja. Pojavi so vzajemni: več staljenega ledu pomeni več temne površine, ki vpija toploto, kar pospeši taljenje ledu. Modelne napovedi kažejo, da po letu 2040 morda ne bo več poletnega morskega ledu.

Preberite še:

Komentarji: