Pot do Marsa: astronavti močno izpostavljeni sevanju
Odmerek sevanja, ki bi ga prejeli astronavti na medplanetarnem potovanju, bi bil nekaj stokrat večji od odmerka v enakem obdobju na Zemlji.
Odpri galerijo
Sevanje je le ena izmed težav, ki jo morajo razrešiti, preden se bodo astronavti lahko podali na dolga potovanja v vesolje. FOTO: Getty Images/Istockphoto
Pot v vesolje je lahko zelo nevarna. Med drugim astronavtom grozi sevanje. Na poti do Marsa in nazaj, ki bi trajala eno leto, bi bili lahko izpostavljeni kar 60 odstotkom celotne še dovoljene doze sevanja v karieri astronavta. Podatke o sevanju je v šestmesečnem potovanju do rdečega planeta zbiral dozimeter na orbiterju ExoMars Trace Gas evropske in vesoljske agencije.
Na Zemlji nas magnetno polje in debela atmosfera ščitita pred nevarnim sevanjem, v vesolju pa lahko povzroči radiacijsko bolezen, poveča se tveganje za rakava obolenja, vpliva lahko na centralni živčni sistem in razvoj degenerativnih bolezni, zato vse vesoljske agencije veliko pozornost namenjajo, kako kar se da najbolje zaščititi astronavte.
Meritve orbiterja so nastale v obdobju upadajoče sončne aktivnosti, kar vpliva na velike odmerke sevanja. Povečana sončna aktivnost lahko razprši kozmične žarke, a tudi veliki sončni izbruhi so lahko nevarni.
»Temelj načrtovanja dolgotrajnega potovanja človeške posadke do Marsa je upoštevanje nevarnosti sevanja. Odmerek, ki bi ga prejeli astronavti na medplanetarnem potovanju, bi bil nekaj stokrat večji od odmerka v enakem obdobju na Zemlji in nekajkrat večji od odmerka, ki ga prejmejo posamezniki na Mednarodni vesoljski postaji. Rezultati kažejo, da bi že potovanje pomenilo precejšnjo izpostavljenost sevanju,« je pokomentirala Jordanka Semkova z bolgarske akademije za znanost, pristojna za dozimeter Liulin-MO na orbiterju.
Podoben senzor razvijajo za misijo ExoMars 2020, ko bodo sevanje merili tudi na površju rdečega planeta. Misija je sestavljena z roverja in stacionarne znanstvene platforme, proti Marsu ju bodo poslali predvidoma leta 2021.
Na Zemlji nas magnetno polje in debela atmosfera ščitita pred nevarnim sevanjem, v vesolju pa lahko povzroči radiacijsko bolezen, poveča se tveganje za rakava obolenja, vpliva lahko na centralni živčni sistem in razvoj degenerativnih bolezni, zato vse vesoljske agencije veliko pozornost namenjajo, kako kar se da najbolje zaščititi astronavte.
Meritve orbiterja so nastale v obdobju upadajoče sončne aktivnosti, kar vpliva na velike odmerke sevanja. Povečana sončna aktivnost lahko razprši kozmične žarke, a tudi veliki sončni izbruhi so lahko nevarni.
»Temelj načrtovanja dolgotrajnega potovanja človeške posadke do Marsa je upoštevanje nevarnosti sevanja. Odmerek, ki bi ga prejeli astronavti na medplanetarnem potovanju, bi bil nekaj stokrat večji od odmerka v enakem obdobju na Zemlji in nekajkrat večji od odmerka, ki ga prejmejo posamezniki na Mednarodni vesoljski postaji. Rezultati kažejo, da bi že potovanje pomenilo precejšnjo izpostavljenost sevanju,« je pokomentirala Jordanka Semkova z bolgarske akademije za znanost, pristojna za dozimeter Liulin-MO na orbiterju.
Podoben senzor razvijajo za misijo ExoMars 2020, ko bodo sevanje merili tudi na površju rdečega planeta. Misija je sestavljena z roverja in stacionarne znanstvene platforme, proti Marsu ju bodo poslali predvidoma leta 2021.
