Proti nam drvi »orkan temne snovi«
Znanstveniki s španske univerze v Zaragozi menijo, da bi lahko ob potovanju ostanka nekdanje galaksije mimo osončja zaznali temno snov, saj bo potovala izjemno hitro.
Odpri galerijo
Ilustracija zvezdnega potoka, ki bi nam prinesel »orkan temne snovi«. FOTO: C. O'Hare; Nasa/Jon Lomberg
Bomo končno ujeli temno snov? To je snov, no, nihče ne v pravzaprav, kaj je, ki predstavlja 23 odstotkov mase vesolja. Ostalih 73 odstotkov je temna energija, navadne materije (zvezde, planeti in drugo) pa je za pičle štiri odstotke.
Nikoli do zdaj še niso ujeli temne snovi, a glede na ostale parametre, znanstveniki lahko trdijo, da »nekaj« je tam. Fiziki predlagajo, da je temna snov sestavljena iz delcev WIMP (masivni delec s šibko interakcijo) ali delcev GIMP (masivni delec z gravitacijsko interakcijo) ali najverjetneje hipotetičnih delcev aksionov.
Gaia Evropske vesoljske agencije, ki trenutno spremlja milijarde zvezde, je lani opazila skupino okoli 30.000 zvezd v tako imenovanem zvezdnem potoku S1. Gre za ostanek pritlikave galaksije, ki je v davni preteklosti trčila v Rimsko cesto. Naše osončje leži ob poti tega potoka, a brez skrbi, ne obeta se nam katastrofa, saj so zvezde na široko razporejene, je pa v potoku velika količina temne snovi, menijo znanstveniki s španske univerze v Zaragozi.
Združitev mlade Rimske galaksije (modro) in neke druge galaksije (rdeče):
V študiji, objavljeni v znanstveni publikaciji Physical Review D, pišejo, da bi s preučevanjem tega potoka in obnašanja njenih komponent, morda prvič lahko zaznali temno snov. Naše osončje skozi temno snov drvi s hitrostjo 230 km/s, temna snov v zvezdnem potoku pa morda potuje s skoraj dvakratno hitrostjo – z okoli 500 km/s, posledično bi jo lažje zaznali.
Zvezdni potoki so v naši galaksiji pogosti, okoli 30 jih je, nekateri so zelo veliki in jih je mogoče tudi videti na nebu, je pojasnil Ciaran O'Hare z zaragoške univerze. A le S1 bo potoval mimo nas v naslednjih milijon let. To tudi pomeni, da imamo še kar nekaj časa, da tehnologija dozori.
Nikoli do zdaj še niso ujeli temne snovi, a glede na ostale parametre, znanstveniki lahko trdijo, da »nekaj« je tam. Fiziki predlagajo, da je temna snov sestavljena iz delcev WIMP (masivni delec s šibko interakcijo) ali delcev GIMP (masivni delec z gravitacijsko interakcijo) ali najverjetneje hipotetičnih delcev aksionov.
Gaia Evropske vesoljske agencije, ki trenutno spremlja milijarde zvezde, je lani opazila skupino okoli 30.000 zvezd v tako imenovanem zvezdnem potoku S1. Gre za ostanek pritlikave galaksije, ki je v davni preteklosti trčila v Rimsko cesto. Naše osončje leži ob poti tega potoka, a brez skrbi, ne obeta se nam katastrofa, saj so zvezde na široko razporejene, je pa v potoku velika količina temne snovi, menijo znanstveniki s španske univerze v Zaragozi.
Združitev mlade Rimske galaksije (modro) in neke druge galaksije (rdeče):
V študiji, objavljeni v znanstveni publikaciji Physical Review D, pišejo, da bi s preučevanjem tega potoka in obnašanja njenih komponent, morda prvič lahko zaznali temno snov. Naše osončje skozi temno snov drvi s hitrostjo 230 km/s, temna snov v zvezdnem potoku pa morda potuje s skoraj dvakratno hitrostjo – z okoli 500 km/s, posledično bi jo lažje zaznali.
Zvezdni potoki so v naši galaksiji pogosti, okoli 30 jih je, nekateri so zelo veliki in jih je mogoče tudi videti na nebu, je pojasnil Ciaran O'Hare z zaragoške univerze. A le S1 bo potoval mimo nas v naslednjih milijon let. To tudi pomeni, da imamo še kar nekaj časa, da tehnologija dozori.
