Prva ameriška sonda na Luni
V programu Surveyor so proti Luni izstrelili sedem plovil.
Odpri galerijo
FOTO: Nasa
Surveyor 1 je bila prva Nasina lunarna sonda, ki je pristala na Luni, in sicer štiri mesece po tistem, ko se je na površje spustil sovjetski pristajalnik Luna 9. Ameriško plovilo se je dotaknilo tal v Oceanu neviht (Oceanus Procellarum) in nato zbiralo podatke, ki so jih uporabili za načrtovanje pristanka človeka v odpravah Apollo. V programu Surveyor je sicer poletelo sedem plovil, pet jih je uspešno pristalo, dvojka je strmoglavila, s štirico pa so izgubili stik dobri dve minuti pred predvidenim pristankom.
Surveyor 1 so izstrelili 30. maja 1966, po 63 urah je pripotoval na cilj in pristal 2. junija. Odpravo so označili kot »popoln uspeh«, saj so preskusili tehnologijo tako samega pristajalnika kot tudi komunikacijskih naprav in tudi same rakete Atlas/Centaur.
Enica je v enem mesecu na Zemljo poslala 11.240 fotografij površja, kar je bil tudi glavni znanstveni prispevek odprave, saj drugih specializiranih znanstvenih instrumentov ni imela. Plovila v programu so bila opremljena z dvema kamerama, z eno so snemali približevanje površju, z drugo samo površje. Pri Surveyorju 1 kamere med pristajanjem niso uporabili. Plovilo je uspešno pristalo s pomočjo zaviralne rakete in še treh dodatnih zaviralnih potisnikov, ki so uspešno znižali hitrost s 9600 kilometrov na uro na le pet kilometrov na uro. Prvo uro na površju je Surveyor 1 porabil za inženirske teste, nato pa se je lotil fotografiranja. Do lunarne noči (ki traja 14 dni) 14. junija je posnel 10.338 fotografij. Dolgo in hladno noč je plovilo, ki se je napajalo s pomočjo solarnih celic, preživelo in 7. julija je začelo znova pošiljati fotografije, kar je trajalo do 13. julija 1966. Do 7. januarja 1967 je plovilo nato pošiljalo še nekaj tehničnih podatkov o temperaturah.
Vseh sedem plovil je še vedno na Luni, le nekaj kosov Surveyorja 3, med drugim kamero, so nazaj na matični planet prinesli astronavti odprave Apollo 12, ki so leta 1969 pristali v bližini.
Surveyor 1 so izstrelili 30. maja 1966, po 63 urah je pripotoval na cilj in pristal 2. junija. Odpravo so označili kot »popoln uspeh«, saj so preskusili tehnologijo tako samega pristajalnika kot tudi komunikacijskih naprav in tudi same rakete Atlas/Centaur.
Izstrelitev: 30. maja 1966
Pristanek: 2. junija 1966
Masa ob izstrelitvi: 995 kg
Masa ob pristanku: 294 kg
Strošek celotnega programa: 469 milijonov dolarjev
Pristanek: 2. junija 1966
Masa ob izstrelitvi: 995 kg
Masa ob pristanku: 294 kg
Strošek celotnega programa: 469 milijonov dolarjev
Enica je v enem mesecu na Zemljo poslala 11.240 fotografij površja, kar je bil tudi glavni znanstveni prispevek odprave, saj drugih specializiranih znanstvenih instrumentov ni imela. Plovila v programu so bila opremljena z dvema kamerama, z eno so snemali približevanje površju, z drugo samo površje. Pri Surveyorju 1 kamere med pristajanjem niso uporabili. Plovilo je uspešno pristalo s pomočjo zaviralne rakete in še treh dodatnih zaviralnih potisnikov, ki so uspešno znižali hitrost s 9600 kilometrov na uro na le pet kilometrov na uro. Prvo uro na površju je Surveyor 1 porabil za inženirske teste, nato pa se je lotil fotografiranja. Do lunarne noči (ki traja 14 dni) 14. junija je posnel 10.338 fotografij. Dolgo in hladno noč je plovilo, ki se je napajalo s pomočjo solarnih celic, preživelo in 7. julija je začelo znova pošiljati fotografije, kar je trajalo do 13. julija 1966. Do 7. januarja 1967 je plovilo nato pošiljalo še nekaj tehničnih podatkov o temperaturah.
Vseh sedem plovil je še vedno na Luni, le nekaj kosov Surveyorja 3, med drugim kamero, so nazaj na matični planet prinesli astronavti odprave Apollo 12, ki so leta 1969 pristali v bližini.
