Raziskovati pomeni učiti se

Gašper Podobnik je študent zadnjega letnika doktorskega študija v Laboratoriju za slikovne tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer se ukvarjajo z razvojem metod analize medicinskih slik za različne aplikacije, na primer: za spremljanje multiple skleroze, detekcijo možganskih anevrizem, načrtovanje operacije hrbtenice, kardiovaskularne meritve, optično analizo tkiv, modeliranje anatomije človeškega telesa in radioterapijo.

Več iz rubrike Znanstvenik spreminja svet. 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Večino časa preživim pred tipkovnico in monitorjem, za katerim je običajno močan računalnik z grafičnimi procesnimi enotami, ki so danes nepogrešljivo orodje na tem področju – so kot nekakšno gorivo za naše delo. Naš instrument (ali kar motor), ki kuri to gorivo, so metode umetne inteligence, tako imenovane globoke nevronske mreže. Gre za podobne računske metode, ki poganjajo tudi popularno orodje chatgpt, le da so v našem primeru prilagojene za obdelavo slik.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moje delo je večinoma povezano z radioterapijo, ki je način zdravljenja rakavih obolenj, pri katerem uporabljamo visokoenergijsko (ionizirajoče) sevanje, s katerim želimo ubiti rakave celice, hkrati pa čim manj poškodovati zdrave organe. To dosežemo tako, da v fazi načrtovanja obsevanja na računalniškotomografskih (CT) in magnetnoresonančnih (MR) slikah ročno orišemo zdrave organe, kar je dolgotrajen in naporen proces. Avtomatske rešitve, ki jih razvijamo, to delo precej dobro opravijo v le nekaj sekundah in tako pospešijo proces ter hkrati odpirajo razvoj bolj personaliziranih pristopov zdravljenja.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je zame sinonim za učenje. Raziskovati namreč pomeni učiti se. Čeprav je znanost logična, je raziskovalni proces pogosto nepredvidljiv in zahteva nenehno iskanje odgovorov, pogosto pa tudi pravih vprašanj. Morda najlepša stran znanosti sta sodelovanje z izkušenimi raziskovalci, doktorskimi študenti ter delo z mlajšimi kolegi študenti. Hvaležen sem za tovrstne priložnosti na domači fakulteti, kot tudi na Univerzi v Cambridgeu in Univerzi Johnsa Hopkinsa v ZDA, ki sem ju obiskal pod okriljem Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (Asef) ter Fulbrightove štipendije.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Motivacijo za delo črpam iz prepričanja oziroma upanja, da bo moje delo pripomoglo k izboljšanju kliničnih procesov – v kontekstu radioterapije to pomeni avtomatizacijo orisovanja organov, ki je/bo pomemben gradnik adaptivne radioterapije.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Pravzaprav nikoli nisem zavestno razmišljal o tem, hkrati pa sem vedno užival v reševanju tehničnih problemov, ki naslavljajo večje družbene izzive.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Rad potujem, še posebej če je potovanje kombinacija spoznavanje novih celin, narave, športnih aktivnosti, avtentičnih izkušenj in druženja z bližnjimi. Šport je pomemben del mojega življenja, posebej kolesarjenje, pohodništvo, košarka in tek. V zadnjem času pogosto odprem tudi kakšno leposlovno knjigo.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Rekel bi, da ima dober znanstvenik veliko skupnega z uspešnim podjetnikom ali športnikom. Vztrajnost je ključ, pomembni veščini sta tudi iznajdljivost in sposobnost učenja od vsakogar – bodisi mentorja, recenzenta/kritika tvojega članka, študentov in ljudi z drugih področij.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Zdi se mi, da smo v zadnjih desetletjih doživeli že več takih prelomnic na različnih področjih, na primer sekvenciranje človeškega genoma, razvoj interneta in orodij umetne inteligence, ki spreminjajo svet že kar na mesečni ravni. Predvidevam, da bomo v prihodnosti videli še večjo integracijo umetne inteligence ter robotike – tako v vsakdanjem življenju, v industriji, kot tudi v medicini.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne rečem, da me ne mika. Hkrati pa vidim košček modrosti v citatu iz Štoparskega vodnika po Galaksiji: »[…] na Zemlji je človek vedno domneval, da je inteligentnejši od delfinov, […] medtem ko so se delfini samo zabavali v vodi. Po drugi strani pa so delfini vedno verjeli, da so veliko inteligentnejši od človeka – prav iz istih razlogov.«

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Ne bi stavil le na enega, zagotovo pa na jedrsko energijo, v kombinaciji z drugimi obnovljivimi viri, vendar le tam, kjer je to geografsko smiselno.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Hmm … težko vprašanje. Izbral bi »praznanstvenika« Sokrata, če lahko tako rečem. Ne dvomim o tem, da bi se med nama razvila zanimiva diskusija o smislu življenja.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Predlagam Meditacije Marka Avrelija, film Čudoviti um, katerega od podkastov Lexa Fridmana ter spletno stran https://zdravaglava.si/ – gre za zelo lepo iniciativo društva Sinapsa.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Morda je premalo znano to, da lahko mladi na naši fakulteti študirajo in raziskujejo na magistrskemu študiju Biomedicinske tehnike, katerega del je tudi analiza medicinskih slik. Študente in dijake bi lepo povabil, da si na spletni strani https://fe.uni-lj.si/ preberejo kaj več o študiju, pošljejo e-poštno sporočilo in se oglasijo v našem laboratoriju.