
Neomejen dostop | že od 14,99€
Gašper Podobnik je študent zadnjega letnika doktorskega študija v Laboratoriju za slikovne tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer se ukvarjajo z razvojem metod analize medicinskih slik za različne aplikacije, na primer: za spremljanje multiple skleroze, detekcijo možganskih anevrizem, načrtovanje operacije hrbtenice, kardiovaskularne meritve, optično analizo tkiv, modeliranje anatomije človeškega telesa in radioterapijo.
Večino časa preživim pred tipkovnico in monitorjem, za katerim je običajno močan računalnik z grafičnimi procesnimi enotami, ki so danes nepogrešljivo orodje na tem področju – so kot nekakšno gorivo za naše delo. Naš instrument (ali kar motor), ki kuri to gorivo, so metode umetne inteligence, tako imenovane globoke nevronske mreže. Gre za podobne računske metode, ki poganjajo tudi popularno orodje chatgpt, le da so v našem primeru prilagojene za obdelavo slik.
Moje delo je večinoma povezano z radioterapijo, ki je način zdravljenja rakavih obolenj, pri katerem uporabljamo visokoenergijsko (ionizirajoče) sevanje, s katerim želimo ubiti rakave celice, hkrati pa čim manj poškodovati zdrave organe. To dosežemo tako, da v fazi načrtovanja obsevanja na računalniškotomografskih (CT) in magnetnoresonančnih (MR) slikah ročno orišemo zdrave organe, kar je dolgotrajen in naporen proces. Avtomatske rešitve, ki jih razvijamo, to delo precej dobro opravijo v le nekaj sekundah in tako pospešijo proces ter hkrati odpirajo razvoj bolj personaliziranih pristopov zdravljenja.
Motivacijo za delo črpam iz prepričanja oziroma upanja, da bo moje delo pripomoglo k izboljšanju kliničnih procesov – v kontekstu radioterapije to pomeni avtomatizacijo orisovanja organov, ki je/bo pomemben gradnik adaptivne radioterapije.
Pravzaprav nikoli nisem zavestno razmišljal o tem, hkrati pa sem vedno užival v reševanju tehničnih problemov, ki naslavljajo večje družbene izzive.
Rekel bi, da ima dober znanstvenik veliko skupnega z uspešnim podjetnikom ali športnikom. Vztrajnost je ključ, pomembni veščini sta tudi iznajdljivost in sposobnost učenja od vsakogar – bodisi mentorja, recenzenta/kritika tvojega članka, študentov in ljudi z drugih področij.
Zdi se mi, da smo v zadnjih desetletjih doživeli že več takih prelomnic na različnih področjih, na primer sekvenciranje človeškega genoma, razvoj interneta in orodij umetne inteligence, ki spreminjajo svet že kar na mesečni ravni. Predvidevam, da bomo v prihodnosti videli še večjo integracijo umetne inteligence ter robotike – tako v vsakdanjem življenju, v industriji, kot tudi v medicini.
Ne rečem, da me ne mika. Hkrati pa vidim košček modrosti v citatu iz Štoparskega vodnika po Galaksiji: »[…] na Zemlji je človek vedno domneval, da je inteligentnejši od delfinov, […] medtem ko so se delfini samo zabavali v vodi. Po drugi strani pa so delfini vedno verjeli, da so veliko inteligentnejši od človeka – prav iz istih razlogov.«
Ne bi stavil le na enega, zagotovo pa na jedrsko energijo, v kombinaciji z drugimi obnovljivimi viri, vendar le tam, kjer je to geografsko smiselno.
Hmm … težko vprašanje. Izbral bi »praznanstvenika« Sokrata, če lahko tako rečem. Ne dvomim o tem, da bi se med nama razvila zanimiva diskusija o smislu življenja.
Predlagam Meditacije Marka Avrelija, film Čudoviti um, katerega od podkastov Lexa Fridmana ter spletno stran https://zdravaglava.si/ – gre za zelo lepo iniciativo društva Sinapsa.
Morda je premalo znano to, da lahko mladi na naši fakulteti študirajo in raziskujejo na magistrskemu študiju Biomedicinske tehnike, katerega del je tudi analiza medicinskih slik. Študente in dijake bi lepo povabil, da si na spletni strani https://fe.uni-lj.si/ preberejo kaj več o študiju, pošljejo e-poštno sporočilo in se oglasijo v našem laboratoriju.
Komentarji