Razkrite nekatere skrivnosti naše zvezde
Znanstveniki želijo predvsem ugotoviti, zakaj je korona bistveno bolj vroča od površja Sonca.
Odpri galerijo
Ilustracija prikazuje območje okoli Sonca, kjer ni prahu. FOTO: NASA's Goddard Space Flight Center/Scott Wiessinger
Parkerjeva solarna sonda razkriva Sončeve skrivnosti. Nobeno človeško plovilo še ni bilo tako blizu zvezde, zato so si znanstveniki nadejali številnih presenečenj. In niso se ušteli. Med drugim so zaznali delce, predrobne, da bi jih izmerili z Zemlje, saj ne dosežejo našega planeta, izvor Sončevega vetra ob ekvatorju, pa tudi območje brez prahu.
»Prvi podatki naše Sonce predstavljajo v novi luči,« je na novinarski konferenci komentiral Thomas Zurbuchen, direktor oddelka za znanost pri ameriški vesoljski agenciji. »Opazovanja Sonca od blizu nam ponujajo izjemen vpogled v različne procese in kako ti vplivajo na Zemljo, hkrati pa lahko iz tega razvijamo modele o drugih zvezdnih sistemih. In to je šele začetek za heliofizike,« je pojasnil. Sonda se bo namreč Soncu v prihodnjih šestih letih še bolj približala, saj jo čaka še 21 obletov.
Znanstveniki so vedeli, da obstajata dve vrsti Sončevega vetra - hitri in počasni veter. Hitri potuje s hitrostjo okoli 700 kilometrov na sekundo, »počasni« pa s hitrostjo manj kot 500 kilometrov na sekundo. Hitri izvira iz velikih koronalnih lukenj ob polih, počasni pa, kot je zaznala sonda, iz manjših lukenj ob ekvatorju. Koronalne luknje so območja s šibkejšim magnetnim poljem.
Sonda ima kamere nameščene ob strani, saj bi jih neposredna usmeritev v Sonce scvrla. Posnetek prikazuje neprestano dogajanje na Soncu oziroma delce, ki jih vseskozi bruha v vesolje:
Sonda je zaznala, da ob Soncu obstaja območje brez prahu. Delce prahu so instrumenti zaznavali na poti do Sonca, gre za zadnje ostanke asteroidov in kometov, ki so zašli preblizu Sonca, ki so izhlapeli, za njimi pa so ostali le prašni delci. Na razdalji okoli 11 milijonov kilometrov od Sonca je tega prahu čedalje manj, kar so predvidevali teoretični modeli že stoletja. Povsem brez prahu naj bi bilo območje, oddaljeno manj kot štiri milijonov kilometrov od Sonca. Tam se prah tako zelo segreje, da se razblini v plin. Območje bo lahko sonda natančno preučevala, ko bo v zadnjem obletu le šest milijonov kilometrov nad površjem.
Ekstremne razmere so bile zahteven izziv za snovalce plovila, še posebej toplotni ščit. Ne le, da je plovilo že in še bo podiralo rekorde, kako blizu zvezde bo letelo, doseglo bo tudi izjemno hitrost. Leta 2024, ko se bo bližal konec misije, bo plovilo letelo s hitrostjo 700.000 kilometrov na uro.
Izsledki so bili objavljeni v štirih znanstvenih člankih v reviji Nature.
»Prvi podatki naše Sonce predstavljajo v novi luči,« je na novinarski konferenci komentiral Thomas Zurbuchen, direktor oddelka za znanost pri ameriški vesoljski agenciji. »Opazovanja Sonca od blizu nam ponujajo izjemen vpogled v različne procese in kako ti vplivajo na Zemljo, hkrati pa lahko iz tega razvijamo modele o drugih zvezdnih sistemih. In to je šele začetek za heliofizike,« je pojasnil. Sonda se bo namreč Soncu v prihodnjih šestih letih še bolj približala, saj jo čaka še 21 obletov.
Znanstveniki so vedeli, da obstajata dve vrsti Sončevega vetra - hitri in počasni veter. Hitri potuje s hitrostjo okoli 700 kilometrov na sekundo, »počasni« pa s hitrostjo manj kot 500 kilometrov na sekundo. Hitri izvira iz velikih koronalnih lukenj ob polih, počasni pa, kot je zaznala sonda, iz manjših lukenj ob ekvatorju. Koronalne luknje so območja s šibkejšim magnetnim poljem.
Sonda ima kamere nameščene ob strani, saj bi jih neposredna usmeritev v Sonce scvrla. Posnetek prikazuje neprestano dogajanje na Soncu oziroma delce, ki jih vseskozi bruha v vesolje:
Sonda je zaznala, da ob Soncu obstaja območje brez prahu. Delce prahu so instrumenti zaznavali na poti do Sonca, gre za zadnje ostanke asteroidov in kometov, ki so zašli preblizu Sonca, ki so izhlapeli, za njimi pa so ostali le prašni delci. Na razdalji okoli 11 milijonov kilometrov od Sonca je tega prahu čedalje manj, kar so predvidevali teoretični modeli že stoletja. Povsem brez prahu naj bi bilo območje, oddaljeno manj kot štiri milijonov kilometrov od Sonca. Tam se prah tako zelo segreje, da se razblini v plin. Območje bo lahko sonda natančno preučevala, ko bo v zadnjem obletu le šest milijonov kilometrov nad površjem.
Solarna sonda Parker FOTO: Nasa/Johns Hopkins APL
Ekstremne razmere so bile zahteven izziv za snovalce plovila, še posebej toplotni ščit. Ne le, da je plovilo že in še bo podiralo rekorde, kako blizu zvezde bo letelo, doseglo bo tudi izjemno hitrost. Leta 2024, ko se bo bližal konec misije, bo plovilo letelo s hitrostjo 700.000 kilometrov na uro.
Izsledki so bili objavljeni v štirih znanstvenih člankih v reviji Nature.
Temperature v koroni, kjer je gostota plinov zelo majhna, se gibljejo okoli 1,1 milijona stopinj Celzija. Na površju pa so temperature okoli 6000 stopinj C.
