Samo s tremi kliki smo lahko v veliko pomoč

Vedno znova je vredno opozarjati, kako se boriti proti lažnim profilom.

Objavljeno
26. marec 2019 06.00
Posodobljeno
26. marec 2019 06.00
Tvite moramo prebirati kritično in ne smemo pustiti, da nas objave zavajajo, informacije pa preverimo še na kakšni drugi spletni strani. FOTO: Reuters
Že nekaj tednov je minilo od tragičnega dogodka, o katerem se je zdelo, da bo pretresel ne le avstrijsko, temveč tudi svetovno kulturno srenjo. Umrl je Peter Handke. Novico smo po twitterju izvedeli od Zorana Pozniča, takrat povsem sveže imenovanega slovenskega ministra za kulturo. K sreči se je po nekaj klikih na googlu izkazalo, da sta bila lažna tako novica kot profil – ta je s twitteraškega obličja izginil nekaj minut zatem, ko je eden izmed Delovih novinarjev o neljubem pripetljaju obvestil ministra.

Podobnih primerov je nešteto. Lažni profil na različnih družbenih omrežjih so v nekem trenutku imeli številni slovenski politiki, od Janeza Janše do Luke Mesca. Še več lažnih profilov je med »običajnimi« sledilci. Pred lanskimi parlamentarnimi volitvami so se v javnosti pojavile informacije, da ima uradni twitter profil Mira Cerarja 59, profil Janše pa 77 odstotkov izmišljenih sledilcev. Danes prašič Napoleon iz Orwellove Živalske farme ne bi potreboval pravih ovac, da blejajo, kaj je dobro in kaj ne, saj bi si jih lahko preprosto izmislil …

Vendar ta pojav ni povezan zgolj s politiko. Nazadnje smo lahko brali o 14-letniku iz bavarskega mesta Lohr, ki se je po twitterju izdajal za lokalno policijo. Od konca lanskega leta je svoje sledilce zalagal z uradnimi sporočili za javnost; policija ga je kmalu izsledila, toda ukrepala je (pre)pozno. Da gre za lažni profil, je Twitterju prijavila šele sredi marca, potem ko je najstnik že sprožil pravi preplah. Objavil je novico, da se je v središču mesta zgodil strelski napad. Zdaj ga preiskujejo tudi zaradi spodbujanja h kaznivim dejanjem.


Vplivnež Buffett


Za trenutek ostanimo pri preteklih primerih. Zmožnost ustvariti – pa četudi za zelo kratek čas – lažni profil vplivne osebe, so večkrat izkoriščali borzni špekulanti; ali pa je borza le odreagirala na kakšno neslano šalo, kar naj v tem primeru služi kot evfemizem za zlovešče lažne novice. Leta 2013 so hekerji ameriški tiskovni agenciji Associated Press na twitter poslali sporočilo, da je bil tedanji ameriški predsednik Barack Obama poškodovan v eksploziji. Ker algoritmi niso prepoznali, da je tvit lažen, je ameriška borza hipoma izgubila 130 milijard dolarjev vrednosti.

image
Na dan imenovanja novega ministra za kulturo se je na twitter profilu z njegovim imenom pojavila lažniva novica, da je umrl Peter Handke. FOTO: Reuters


Napačne informacije so večkrat prizadele tudi posamična podjetja. Morda najbolj znan primer je PepsiCo, ki so ga po zadnjih ameriških volitvah bojkotirali podporniki Donalda Trumpa. Po spletu je namreč zakrožila netočna informacija, da je direktorica korporacije Indra Nooyi rekla, naj Trumpovi podporniki svoje posle preselijo v tujino. V resnici je novemu ameriškemu predsedniku čestitala ob zmagi.

image
Ni čudno, da je lažni profil slej ko prej dobil tudi Warren Buffett. FOTO: Reuters


Po zgoraj napisanem sodeč, ni čudno, da je lažni profil slej ko prej dobil tudi Warren Buffett. Neznani uporabnik, ki si je prilastil njegovo ime, je z objavami bolj kot na uspešnega in premišljenega investitorja spominjal na cenenega vplivneža. »Berite in pišite, ostanite zdravi in fit, poiščite si mentorja, zabavajte in smejte se,« je med drugim skoraj tristo tisočim sledilcem svetoval »Buffett«, 88-letni možakar, čigar premoženje je Forbes nazadnje ocenil na 82,5 milijarde dolarjev, s čimer je trenutno tretji najbogatejši Zemljan.


Ravbarji pred žandarji


Čeprav niso nov pojav, je vredno vedno znova opozarjati, kako se boriti proti lažnim profilom; kako se soočiti z njimi in kako ravnati, če na spletu naletimo na vsebino, o kateri nismo prepričani, ali je lažna ali ne. Z njimi se lahko ukvarjamo tako na osebni kot na institucionalni ravni. Utopično bi bilo verjeti, da bo Twitter med več kot 300 milijoni uporabnikov s pomočjo algoritmov pa tudi »čistilcev družbenih omrežij« (ljudi, ki odstranjujejo sporne vsebine) izbrisal vse lažne profile.

Morda pri tem ni najuspešnejši, toda težko mu očitamo, da se ne trudi. Kot je lani poročal Washington Post, je Twitter maja in junija izbrisal približno 70 milijonov računov. Deset tisoč jih je umaknil še pred novembrskimi kongresnimi volitvami v ZDA, da bo podobno strog pred evropskimi volitvami, pričakuje tudi Evropska unija. Komisarka za pravosodje in varstvo potrošnikov v EU Vera Jourova je izrazila zadovoljstvo z napredkom Twitterja, Facebooka in Googla, a je tehnološke gigante vseeno pozvala, naj pred bližajočimi se evropskimi volitvami še odločneje ukrepajo proti dezinformacijam. Bržčas je največja težava v tem, da so spletni lažnivci podobni drugim prevarantom (kriminalcem, dopingiranim športnikom …): vedno korak pred tistimi, ki jih nadzirajo in preganjajo – preganja pa jih lahko vsak prijavljen uporabnik.


Kako prijaviti račun


Da je ozaveščanje uporabnikov v boju proti spletnim goljufijam ključnega pomena, se strinjajo v Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT, »zato tudi koordinirajo nacionalni program ozaveščanja Varni na internetu, ki je namenjen odraslim uporabnikom interneta«.

Še več napotkov, tudi za mladostnike, najdemo na spletni strani Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Vključene so tudi manj znane aplikacije, na primer kik in discord. Pod rubriko Družabna omrežja izberemo tisto, ki nas najbolj zanima. Vsa so predstavljena s splošnim opisom, izpostavljenimi tveganji, vprašanji glede varovanja zasebnosti in praktičnimi nasveti.
»Pri prebiranju tvitov moramo razmišljati kritično in ne smemo pustiti, da nas objave zavajajo. Informacije vedno raje preverimo še na kakšni drugi spletni strani. Še posebej moramo paziti, da objav, ki se nam ne zdijo resnične, ne delimo naprej. Deljenje takšnih tvitov ima namreč lahko resne posledice,« pred nevarnostmi twitterja svarijo na Safe.si.


Denimo, da naletimo na tvit, ki se nam zdi neprimeren, žaljiv, nas vznemiri ali pa gre za spam oziroma ukraden račun. Na to želimo opozoriti Twitter. Najprej pritisnemo na puščico, ki jo najdemo na desni strani vsakega tvita. Odpreta se možnosti prijavi tvit (report) in blokiraj uporabnika (block). S klikom na report se odpre okno, kjer določimo, za kakšno vrsto zlorabe gre: nezanimiv tvit, spam, žaljiva ali škodljiva vsebina. S klikom na gumb naprej (next) smo uspešno prijavili zlorabo.


Pomemben je aktiven pristop


Ustanovitelj Twitterja Jack Dorsey je pred kratkim spregovoril za revijo Rolling Stone. Na provokacijo novinarja​, da twitter uporabljajo tudi nacisti, je odvrnil: »Veliko pozivov k 'odstranitvi nacistov' je posledica dejstva, da naše odstranjevanje deluje na podlagi poročanja. Veliko ljudi ne poroča. Vidijo zlorabe, vendar je lažje tvitniti 'znebite se nacistov!', kot da bi to prijavili.« Če nekoliko parafraziramo njegovo izjavo, lahko zapišemo: lažje je tvitniti »odstranite ta lažni profil!« kot pa ga prijaviti. Hec je, da to sploh ni res. So trije kliki res tak napor?