Samovozeči tovornjaki na evropskih cestah

V bližnji prihodnosti bi na evropskih cestah lahko pogosto videvali nenavadna tovorna vozila z velikimi črnimi vetrobranskimi stekli brez človeškega voznika za volanom. Gre za avtomatizirane tovornjake za prevoz tovora na dolge razdalje, ki bodo ključni za prihodnost evropskega tovornega prometa. Raziskovalci, ki jih financira EU, si močno prizadevajo za njihovo nemoteno uvajanje.

Samovozeča vozila niso več novost. Uveljavljene so avtonomne linije podzemne železnice ali enotirne železnice, vse pogostejša so majhna vozila brez voznikov na letališčih, sem ter tja se tudi že osebni avtomobili upravljajo sami. A na cestah tega še ni. Samovozeči tovornjaki so še vedno večinoma v fazi preizkušanja. Ker so vozila velika in težka ter se morajo za dostavo blaga po javnih cestah hitro premikati, raziskovalci skrbno ocenjujejo njihov napredek.

Med strokovnjaki, ki preizkušajo nove tovornjake, je dr. Ragnhild Wahl, direktorica za raziskave in inovacije pri organizaciji ITS Norway. Koordinira raziskovalno pobudo Modi za boljši evropski logistični sektor in večjo avtomatizacijo. Kot pojasnjuje, je namen projekta zagotoviti temelje za uvedbo popolnoma avtomatiziranih voznih parkov. Končni cilj posodobitve tovornega prometa je doseči tako imenovano četrto stopnjo avtomatizacije, ko bodo vozila peljala po vnaprej določenih geografskih območjih, ne da bi v njih moral sedeti človek. Tovrstni tovornjaki bodo lahko vozili ves čas brez prekinitev, kar bo podaljšalo čas vožnje in izboljšalo učinkovitost. Za sprejemanje odločitev in nadzor vozila bodo uporabljali senzorje, radarje, kamere in napredne algoritme umetne inteligence. Na voljo bodo tudi nadzorni centri z oddaljenimi operaterji, ki bodo neprekinjeno nadzorovali njihovo delovanje.

Brez presenečenj

A za vožnjo avtomatiziranih tovornjakov po cestah morajo raziskovalci poskrbeti, da ne bo presenečenj. Bolj ekološki in digitalni transport bi z avtomatizacijo lahko pripomogel tudi k reševanju vse večjega pomanjkanja voznikov tovornjakov. Nedavni podatki kažejo, da v Evropi ostaja vse več prostih delovnih mest za voznike tovornjakov nezasedenih. Mednarodna zveza za cestni prevoz napoveduje, da bo do leta 2028 v Evropi primanjkovalo 745.000 voznikov tovornjakov, kar je 17 odstotkov celotne potrebne delovne sile.

»Voznikov zelo primanjkuje in jih bo v prihodnjih letih le še bolj,« je dejala Pia Wijk, vodja projekta pri švedskem podjetju Einride za tehnologijo tovornega prometa, ki je specializirano za električna in avtonomna vozila. Tudi Wijkova sodeluje v raziskovalni skupini Modi, ki združuje strokovnjake iz 36 javnih in zasebnih organizacij, kot sta Volvo Technology AB in DAF Trucks, iz sedmih držav EU in Norveške.

Avtonomna tehnologija podjetja Einride, ki temelji na umetni inteligenci in natančnih senzorjih, analizira več kot pet milijonov podatkovnih točk na sekundo, kar vozilom brez voznika omogoča navigacijo po zapletenih poteh, natančno zaznavanje predmetov in predvidevanje zavorne poti.

Pia Wijk meni, da bi avtonomna vozila lahko pripomogla k zmanjšanju števila smrtnih žrtev v cestnem prometu. To bi se lahko zgodilo zaradi funkcij za preprečevanje nesreč in manjše možnosti za človeške napake. V nedavni študiji, objavljeni v reviji Nature, so znanstveniki, ki so analizirali na tisoče poročil o nesrečah avtonomnih vozil in vozil s človeškimi vozniki, prikazali, da so avtonomna vozila največkrat varnejša od ljudi. »Verjamemo, da lahko avtonomna tehnologija omogoči, da bo promet varnejši kot kdaj prej,« je prepričana Wijkova.

Po podatkih evropske komisije je leta 2024 v prometnih nesrečah v EU umrlo približno 19.800 ljudi. To je tri odstotke manj kot leto prej, kar je posledica nenehnega prizadevanja EU za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Cilj do leta 2030 je za polovico zmanjšati število smrtnih žrtev v cestnem prometu, do leta 2050 pa doseči ničelno število teh, kar je znano kot vizija nič.

Javne ceste so strogo urejene, bolj zapletene in bistvene za skupnosti, zato je uvedba samovozečih vozil tehnološki in družbeni izziv.  FOTO: Shutterstock

Testiranje v kompleksnem, realnem okolju

Raziskovalna skupina Modi trenutno preučuje, kako vključiti avtomatiziran prevoz v logistični sektor, pri čemer se osredotoča na ključne prometne koridorje po Evropi. Pri tem se srečuje z vrsto izzivov, ki jih je treba premagati. Ključno je zagotoviti, da se lahko bistvena opravila, ki spremljajo vsako potovanje tovora, kot so prečkanje meje, dokumentiranje, polnjenje goriva ter nakladanje in razkladanje, učinkovito izvajajo tudi v okolju avtomatiziranega transporta. Do marca 2026, ko se bo projekt končal, bo skupina pripravila podrobne ocene učinka, zbrala svoje ugotovitve in razvila poslovne modele, ki bodo obveščali podjetja in oblikovalce politik.

Pobuda Modi se osredotoča predvsem na 1200 kilometrov dolg cestni koridor od Rotterdama na Nizozemskem do Osla na Norveškem. Raziskovalci ocenjujejo pripravljenost infrastrukture na avtomatizirano vožnjo. Pot poteka prek štirih državnih meja, ker Norveška ni del EU, pa je treba opraviti tudi carinsko in cestninsko odpravo med ozemlji EU in državami, ki niso članice EU.

Raziskovalci prav tako preizkušajo tehnološke rešitve v štirih posebnih primerih uporabe na pristaniških območjih vzdolž koridorja, od katerih vsak predstavlja drugačno stopnjo logistične dobavne verige. V Rotterdamu preučujejo, kako dobro avtonomna vozila delujejo v prometnem pristaniškem okolju z mešanim prometom. V Hamburgu v Nemčiji so osredotočeni predvsem na prehode med avtocestami in mestnimi cestami.

V Göteborgu na Švedskem se ukvarjajo z izzivi »od vozlišča do vozlišča«, kot so avtomatizirano polnjenje, nakladanje in razkladanje. Avtomatizirano cestninjenje bo preizkušeno pri prečkanju meje z Norveško. V Mossu na Norveškem pa preizkušajo komunikacijo med vozili in infrastrukturo pri vožnji po javnih cestah.

Podjetje Einride že uporablja svoja avtonomna vozila v komercialnih dejavnostih v Evropi, saj od decembra 2024 prevaža tovor med skladišči za enega največjih švedskih lekarniških spletnih trgovcev na drobno. Njihovi tovornjaki uporabljajo javne ceste z dovoljenjem švedske agencije za promet. Wahlova pričakuje, da se bodo kratkoročno najlažje uporabljali na kratkih razdaljah ter v nadzorovanih in zaprtih okoljih, kot so terminali in pristanišča.

Pri težkih tovornjakih za dolge razdalje pa bo napredek počasnejši. »Avtomatizirani tovornjaki za prevoz tovora na dolge razdalje bodo morali voziti z veliko hitrostjo na stotine kilometrov, zato bo treba njihovo uvajanje skrbno načrtovati,« je pojasnila dr. Ragnhild ​Wahl. Javne ceste so strogo urejene, bolj zapletene in bistvene za skupnosti, zato je uvedba samovozečih vozil tehnološki in družbeni izziv. Kljub temu so prvi znaki spodbudni.

»Ko smo se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začeli ukvarjati z avtomatiziranimi vozili, so bili do njih vsi skeptični,« se spominja Wahlova. »Danes so samovozeči minibusi družbeno vse bolj sprejemljivi, kar je razvidno iz uporabe robotaksija in majhnih enot, ki se počasi premikajo v nadzorovanih okoljih, kot so letališča.«

–––

Raziskave, omenjene v članku, so financirane v okviru programa EU Obzorja. ​Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.