Sonda, ki je prva letela mimo Saturna

Pioneer 11 je bil prva sonda, ki je poletela mimo Saturna in posnela prve fotografije Jupitrovih polov. Sledila je sestrski sondi Pioneer 10 in za njo postala druga, ki je dosegla dovolj veliko hitrost, da je zapustila naše osončje.

Izstrelili so jo aprila 1973, dobro leto po izstrelitvi predhodnice. Od Zemlje je odhitela s hitrostjo 51.800 kilometrov na uro. Prav tako so jo usmerili proti največjemu planetu v osončju, nato pa še naprej do takrat od blizu neraziskanega Saturna in njegovih obročev. Sonda je uporabila Jupitrovo gravitacijo, da se je zavihtela naprej v še globlje predele osončja in se napotila po tirnici, ki jo vodi v medzvezdni prostor.

Že kmalu je skoraj tri metre dolgo plovilo doživelo več težav, med drugim z enim od dveh jedrskih generatorjev, a nobena ni bila usodna za odpravo.

Več o sondi Pioneer 10: 



Sredi marca 1974 je brez poškodb preletela glavni asteroidni pas in nato nekoliko popravila smer, da je priletela precej bližje Jupitru. Tretjega decembra 1974 se mu je približala na vsega 42.500 kilometrov, trikrat bližje kot Pioneer 10. V tistem trenutku je sonda drvela hitreje kot katerikoli človeški objekt do takrat, s hitrostjo 171.000 kilometrov na uro. Poleg številnih fotografij planeta je posnela tudi okoli 200 fotografij njegovih lun. Nato je planet izkoristila še za gravitacijsko pomoč, da se je zavihtela proti Saturnu.



Zadnji dan avgusta 1979 je na oddaljenosti 1,5 milijona kilometrov od planeta z obroči zaznala in s tem tudi potrdila obstoj njegovega magnetnega polja. Dan kasneje je na oddaljenosti 20.900 kilometrov mimo planeta odbrzela s hitrostjo 114.000 kilometrov na uro. Posnela je 440 fotografij, ki so kazale manj slikovito atmosfero od Jupitrove. Analiza podatkov je razkrila, da je planet večinoma sestavljen iz tekočega vodika. Posnetek Titana je prikazoval oranžasto kroglo brez posebnih značilnosti, iz podatkov pa so razbrali, da je na Saturnovi luni minus 193 stopinj Celzija. Pioneer 11 je takrat odkril še en obroč, in sicer obroč F, in dve luni. Saturn ima kar 82 lun.
Pioneer 11 potuje v drugačni smeri kot Pioneer 10, in sicer v smeri ozvezdja Strelca. 23. februarja 1990 je poletel še mimo Neptuna in postal četrto plovilo, ki je šlo dlje od vseh planetov, po Pioneerju 10 in po obeh Voyagerjih.



Dvaindvajset let po izstrelitvi, leta 1995,  sta delovala še dva instrumenta. Konec  septembra je Nasa vzpostavila še zadnji stik, takrat je bilo plovilo od Zemlje oddaljeno 44,1 astronomske enote. Slaba dva meseca kasneje, 24. novembra, je sonda poslala še nekaj podatkov, nato pa se je izgubila ustrezna poravnava Zemlje in plovila oziroma njegovih anten. Morda, sicer je verjetnost zelo majhna, še zdaj pošilja podatke.



Tako kot desetica ima tudi Pioneer 11 ploščico s kratko informacijo, od kod izvira (na njej sta upodobljena človeka, dodana je zvezdna karta Sonca in Zemlje v galaksiji), če bi »vesoljsko ladjo duhov« nekega dne pobrali inteligentni nezemljani.

Zdaj je po podatkih portala The Sky Live sonda od Zemlje oddaljena skoraj 105 astronomskih enot ali 15,7 milijarde kilometrov. Svetloba od sonde do nas potuje 14 ur in pol. Pioneer 10 je po podatkih portala še precej dlje, saj je oddaljen od Zemlje 18,9 milijarde kilometrov ali 126 astronomskih enot, svetloba v eno smer potuje 17 ur in 30 minut. Eno izmed zvezd v ozvezdju Strelca bo, kot pravijo pri Nasi, sonda dosegla (morda!) čez okoli štiri milijone let.