V nadaljevanju preberite:
Odprta znanost spodbuja kulturo sodelovanja med raziskovalci, tako znotraj kot med različnimi vedami, saj omogoča z odprto izmenjavo podatkov in virov hitrejše in bolj učinkovito reševanje kompleksnih znanstvenih problemov. »Odprta znanost ni tekmovalna, temveč je sodelovalna znanost,« poudarja mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, ki koordinira obsežen projekt podpore uvajanja načel odprte znanosti pri nas.
Triletni projekt z akronimom SPOZNAJ umešča slovenske raziskovalne organizacije v skupno politiko evropskega raziskovalnega prostora, ki opredeljuje odprto znanost kot enega od ključnih ukrepov v obdobju 2022–2024. Slovenija se je novim evropskim smernicam prilagodila s sprejetjem zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji 2030 ter uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti.
S temi pravnimi akti je izvajalce znanstvenoraziskovalne dejavnosti zavezala k zagotavljanju odprtega dostopa do rezultatov raziskav, odgovornemu vrednotenju raziskovalnega dela in vključevanju občanov v raziskovalno delo. Projekt, vreden 4 milijone evrov, so začeli izvajati avgusta letos, sofinancirata pa ga ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija prek načrta za okrevanje in odpornost NextGenerationEU. »Projektni konzorcij, ki ga sestavlja poleg Centralne tehniške knjižnice še 20 slovenskih javnih raziskovalnih organizacij, bo obravnaval vse vidike odprte znanosti,« pravi sogovornik.
