»Študentje si zaslužijo orodje, s katerim lahko sami obvladujejo svoje podatke«

»Ker je urnik na eni, prijave na izpite na drugi, predmetnik pa na tretji spletni strani, imajo študentje težave z organizacijo in obveščenostjo,« pravi Andraž Hajdenkumer, direktor podjetja Leksi, ki je razvilo istoimensko mobilno aplikacijo, ki študentom predstavlja glavno stičišče njim pomembnih informacij. Povezuje koledar, elektronsko pošto, prijavo na izpite, kolokvije, rezultate, gradivo, novice in vse ostalo kar študentje potrebujejo. 

Začetno ekipo Leskija je sestavljalo sedem sedanjih in bivših študentov univerz v Ljubljani in Mariboru, kasneje sta se jim pridružila še dva. Ker so vsi študirali na različnih fakultetah, smo začeli primerjati informacijske storitve fakultet in ugotovili smo, da so vsi sistemi zelo dobro narejeni, vendar so informacije, ki jih študent potrebuje razpršene po različnih spletnih straneh. Zato smo se odločili, da tudi mi naredimo nekaj za študente in prispevamo k digitalizaciji univerz,« še pove Hajdenkumer.
 

Kai-Fu Lee, eden največjih poznavalcev umetne inteligence na svetu, v knjigi Velesili umetne inteligence piše, da je ena izmed glavnih prednosti Kitajske pri razvoju umetne inteligence pred ostalim svetom visoka koncentracija podatkov v enem podjetju: Tencentu, katerega aplikacijo wechat Kitajci uporabljajo za sto in en opravek. Se vam zdi, da bi moralo naše okolje – Evropa – slediti temu zgledu?

 
V moderni dobi podatki nudijo bogate priložnosti za napredek v tehnologiji. Gre za priložnost, ki jo nekateri posamezniki napačno izkoristijo, zaradi česar so posameznikovi podatki pogosto uporabljeni v napačne namene. Smer, ki jo je Evropa ubrala v smislu GDPR-ja, je bila pravilna, saj je začrtala smernice, s katerimi zbiranje podatkov ni več primarna prioriteta, vendar sta v prvi vrsti pomembna zasebnost in varnost podatkov.  
Ko govorimo o podatkih, je pomembno, da se vrnemo v začetke 90-ih let prejšnjega stoletja in omenimo začetke svetovnega spleta, katerega razvojna ideja je bilo medcelinsko povezovanje in deljenje informacij. Tim Berners-Lee je nekoč dejal: Upam, da bomo uporabljali internet, da prestopimo meje in povežemo kulture.
Verjamem, da je pravica biti lastnik lastnih informacij ključna za zdravo družbo. Obstoječe zavedanje Evrope o varstvu podatkov je eden od številnih korakov v pravo smer. Menim, da si študentje zaslužijo orodje, s katerim lahko sami obvladujejo svoje podatke, dostopne iz različnih virov. 


 

V čem so še ostale prednosti, če več storitev opravljamo prek ene aplikacije?

 
Osnovni pomen je v preprostosti. Tovrstne olajšave organizacijskih problemov doprinašajo k pametnejšim odločitvam in hkrati odpirajo številne priložnosti. Prenos informacij se je tekom stoletij močno spremenil. Pred nekaj stoletji je bilo posredovanje informacij omejeno na ožjih območjih, do katerih so ljudje dostopali s pomočjo tedanjih transportnih sredstev, kar je seveda pomenilo okornejše in manj zanesljivo zbiranje podatkov. Predstavljajte si aplikacijo, ki bi zbrala vse informacije sveta na enem mestu. V obdobju srednjega veka se predstava o tem zdi popolnoma magična, neresnična. Predstavljate si, da bi bilo znanje dostopno vsem in ne zgolj peščici višjega sloja, ki je za dostop do znanja plačevala visoke denarne zneske. Obstoj tovrstne aplikacije bi imel revolucionarne učinke na sprejemanje odločitev. Vsi prebivalci sveta imamo danes točno takšno aplikacijo, ki združuje vse različne storitve, s katero lahko dostopamo do vseh novic in informacij s celotnega sveta. Ta aplikacija je spletni brskalnik.
 

Na eni veliko podatkov pomeni veliko možnosti za napredek, na drugi pa obstajajo varnostna tveganja. Kako zagotoviti, da se uporabniki počutijo varni, ko uporabljajo neko aplikacijo?

 
Varnost in zasebnost sta vgrajeni v Leksi že od začetka same aplikacije. To smo dosegli tako, da so osebni podatki iz univerze, kot so uporabniško ime in geslo, podatki o izpitih, elektronska pošta, itd., shranjeni samo na na uporabnikovih telefonih. Omogočili smo, da imajo študentje popoln nadzor nad svojimi podatki. Pomembnost uporabnikovih podatkov je na prvem mestu, zato smo naredili vse, da jih popolnoma zavarujemo. Podatki univerze niso dosegljivi kateri koli drugi aplikaciji, ki jo ima uporabnik na telefonu, in ti prav tako niso nikoli shranjeni na strežnikih naše aplikacije ali kjer koli drugje.
 

V tujini že poznamo več podobnih aplikacij, kot je Leksi. Menite, da se takšna aplikacija lahko prime med slovenskimi študenti. Zakaj?

 
V Sloveniji smo imeli enak problem kot študentje v drugih državah. Trenutne študentske storitve, ki jih ponuja univerza, so moderne in sofisticirane, vendar so zaradi velike raznolikostih informacijskih potreb študentov zelo razpršene. Ker je urnik na eni, prijave na izpite na drugi, predmetnik pa na tretji spletni strani, imajo študentje težave z organizacijo in obveščenostjo. Menimo, da lahko uspeh naše aplikacije primerjamo z uspehi v tujini prav zaradi pozitivnega odziva tisočih študentov, ki našo aplikacijo že uporabljajo.
 

Kaj bi se dalo najprej izboljšati na področju digitalizacije v Sloveniji?

Treba je poudariti, da je to kompleksno vprašanje brez enoznačnega odgovora, prav zato, ker je v rešitev potrebno vključiti vse člane tega področja: profesorje, dekane, rektorje, raziskovalce, druge delavce na fakultetah, študente in družbo nasploh. Moj cilj za naslednje leto je, da se povežem s čim večjim številom ljudi in z institucijami, aktivnimi na tem področju, kot so ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, z evropskimi institucijami na področju izobraževanja, rektorji, dekani, informacijskimi pooblaščenci fakultet, študentskimi predstavniki in vsemi ostalimi, katerih mnenja so ključnega pomena, z namenom, da skupaj najdemo rešitev, s katero bomo povečali stopnjo digitalizacije v slovenskem šolskem prostoru, hkrati pa dvignili standarde izobraževanja v Sloveniji. Upam, da tudi ta članek pripomore k čim hitrejši uresničitvi naše vizije.


 

Kako prek digitalizacije zagotoviti višjo kakovost študijskih programov?

Najpomembnejša stvar pri digitalizaciji študijskih programov je težnja, da sistemi ne postanejo vse kompleksnejši, temveč da informacije postanejo lažje dostopne in integrirane v študentski vsakdan. Konkreten primer so različne digitalne storitve univerz, ki omogočajo pregled študijskih obveznosti, kot so urniki, izpiti, itd., ki zagotavljajo večjo preglednost in hitrejši dostop do študijskih obveznosti in tako omogočajo višjo kakovost študija. Leksi pa prav te storitve povezuje in jih študentom še dodatno približuje.
 

Študenti katerih univerz lahko že poskusno uporabljajo Leksi? Kakšni so bili njihovi odzivi?

 
Leksi je aplikacija, s katero lahko študentje lažje navigirajo skozi njihov vsak dan. Danes Leksi uporablja več tisoč študentov Univerze v Ljubljani, na Primorskem in Mariboru. Ko smo prvič izdali aplikacijo nismo podpirali toliko univerz in to je sprožilo negativen odziv, ker so študentje želeli, da bi bila aplikacija na voljo tudi na njihovi univerzi. Danes, ko podpiramo večino fakultet v Sloveniji, nas zelo veseli pozitiven odziv študentov, ki je pomembna potrditev in potrjuje pomen naše aplikacije.
 

S katerimi podjetji sodelujete pri tem projektu?

Eden naših prvih partnerjev je Inštitut informacijskih znanosti, Maribor ali IZUM, ki je tudi razvijalec sistemov Cobiss. Bili so nam pripravljeni pomagati in nas usmeriti v pravo smer, hkrati pa so nam dali veliko znanja in motivacije, da nadaljujemo s projektom. Sodelujemo tudi s svetovno priznanim podjetjem Wise Technologies. Njihovo aplikacijo za urnike lahko najdemo vsepovsod po svetu od Slovenije do univerz v Oxfordu in Dubaju …Eden naših partnerjev je tudi Mjob, ki nam pomaga, da lahko študentje hitro in enostavneje najdejo študentsko delo.