V nadaljevanju preberite:

Svet, v katerem bi živali in bakterije zlahka presnavljale celulozo, bi bil bistveno drugačen od našega. Ne gre le za travo, ki bi bila nenadoma polnovreden vir hranil in energije, temveč bi morali premisliti o gradnji hiš, shranjevanju dokumentov in podobnih vidikih življenja. Kot samoumevno sprejemamo dejstvo, da je v ustreznih razmerah shranjen papir domala večen, če ga ne razgradijo kisline v njem ali črnilih, medtem ko kruh ni. V svetu široko razširjenih celulaz bi se papir pokvaril podobno kot živila, saj bi to tudi bil.

Številni organski materiali, ki se danes uporabljajo zaradi svojih strukturnih lastnosti, te funkcije ne bi mogli več opravljati. Glavna sestavina bombaža je celuloza. V lesu je približno polovico celuloze, preostalo sta hemiceluloza in lignin. Že danes so lesene hiše v neprimernih razmerah lahko tarča škodljivcev, kar je redek pojav, ki se mu uspešno izogibamo. Če pa bi bila celuloza ali lignin prebavljiva, bi leseni tramovi in stene hitro izgubili nosilnost. Hiše bi imeli opečnate, pohištvo bi moralo biti kamnito ali kovinsko. Plastiko namreč obvladamo šele zadnje stoletje.