Pri Nasi bodo opustili 40 znastvenih odprav, Trump udaril tudi po Esi

V začetku maja je Trumpova administracija predstavila osnutek proračuna za Naso, po katerem je bilo že jasno, da bo močno udarila po znanstvenih odpravah vesoljske agencije.

Med drugim ne bo nič s (pre)drago odpravo za pobiranje vzorcev z Marsa (MSR), program Artemis pa bo bistveno spremenjen, saj naj bi ukinili raketo SLS in kapsulo orion po treh poletih ter lunarno vesoljsko postajo Gateway.

Zdaj so objavili celoten predlog proračuna za leto 2026, ki predvideva opustitev kar 40 odprav. Številne izmed njih Nasa pripravlja z Eso, evropsko vesoljsko agencijo.

Proračun za leto 2026 (proračunsko leto traja od oktobra 2025 do konca septembra 2026) bi znašal približno 17,3 milijarde evrov, medtem ko je Nasa za to leto prejela 22,9 milijarde. Še posebej drastično je zmanjšanje za znanstvene programe, saj Trump za te predlaga le 3,6 milijarde evrov, kar je 47 odstotkov manj od zneska, ki je agenciji pripadel letos. Številni zaposleni bodo odpuščeni.

Preobrat: Muskov kolega ne bo šef Nase

Katere misije bodo ukinjene?

Trumpov proračun predvideva tako ustavitev aktivnih odprav kot prekinitev gradnje prihodnjih. Med drugim se bo končala odprava New Horizons, ki je posnela znamenite slike Plutona in zdaj potuje po Kuiperjevem pasu.

Doslej je bilo predvideno, da bo delovala vsaj do konca leta 2028. Pa odprava Osiris-Apex, ki je podaljšana odprava Osiris-Rex – ko je plovilo uspešno dostavilo vzorce asteroida, mu je ostalo še dovolj goriva, da so ga poslali na srečanje z asteroidom Apophis, ki bo leta 2029 letel blizu Zemlje. In Juno, ki kroži okoli Jupitra in njegovih lun.

Za to je sicer že tako načrtovan skorajšnji konec, vendar »zdravim« sondam odpravo pogosto podaljšajo. Po proračunu je predviden tudi konec za več vesoljskih plovil, ki krožijo okoli Marsa, vključno s satelitoma Mars Odyssey in Maven, poleg tega ne predvideva sredstev za orbiter Mars Express, ki ga sicer upravlja Esa.

Prav tako ni predvidenih sredstev za odpravo Esinega marsovskega roverja Rosalind Franklin. Nasa bi Esi morala priskrbeti pogonske motorje, radioizotopske grelne enote in nosilno raketo. V proračunu ni dovolj denarja za nadaljnje delovanje vesoljskih observatorijev Chandra in Fermi ter drugih astrofizikalnih odprav.

Osiris-Apex je trenutno na poti, da se bo lea 2029 srečal z asteroidom Apophis. FOTO: Nasa/Reuters

Opustili naj bi številne programe za opazovanje Zemlje, med njimi oba opazovalnika ogljika, ki omogočata kartiranje količine ogljika v ozračju in s tem tudi zaznavata človeške izpuste tega toplogrednega plina. Prav tako bi ukinili satelite Terra, Aqua in Aura, ki zagotavljajo vpogled v podnebne spremembe.

Terri in Aqui se sicer bliža konec obratovalne dobe, Aura pa bi lahko delovala vsaj do konca desetletja. Po proračunu bi Nasa s partnerji prenehala razvijati sistem za opazovanje ozračja, ki vključuje več satelitov, namenjenih za preučevanje kompleksnega nastajanja oblakov.

Med planetarnimi odpravami bo Nasa prisiljena opustiti obe za Venero: Davinci – sonda bi se potopila v debelo ozračje Venere, in Veritas, ki bi z radarjem pogledala skozi goste oblake in zrisala nov zemljevid površja. Zmanjšanje sredstev bi pomenilo tudi udarec za Envision, ki je sicer evropska odprava, namenjena raziskovanju planetarne sosede. Agenciji sta namreč zavezani k izmenjavi tehnologij.

Proračun ne ukinja vesoljskega teleskopa Nancy Grace Roman, mu pa namenja bistveno manj denarja, le 149 milijonov evrov, kar je skoraj pol manj od zneska, ki ga Nasa želi. To seveda pomeni, da je teleskop prav tako ogrožen, saj jim ga morda ne bo uspelo dokončati. Nadaljeval se bo razvoj Dragonflyja, velikopotezne odprave, da bi s helikopterju podobno sondo raziskovali Saturnovo luno Titan, pa tudi odprave Nisar, gre za skupno odpravo z Indijo.

Po predlaganem proračunu bo močno spremenjen program Artemis, v okviru katerega naj bi Američani znova stopili na površje Lune. Sredstva so po novem usmerjena v nov komercialni program od Lune do Marsa, v katerem naj bi razvili komercialni sistem, ki bi nadomestil SLS. Za kapsulo orion Esa razvija servisni modul. Proračun predvideva milijardo evrov za projekte, povezane z raziskovanjem Marsa s človeško posadko.

Kaj pravijo na Esi?

Na evropski vesoljski agenciji pravijo, da tečejo pogovori z Naso, nadaljnje odločitve, kako naprej z razvojem odprav, ali le z evropskimi sredstvi ali morda v sodelovanju s kako drugo vesoljsko agencijo, pa bodo v rokah držav članic.

Trenutno potekajo pogovori z Naso, hkrati pa z državami članicami analiziramo morebitne posledice, pravijo pri Esi. FOTO: Stephane Corvaja/AFP

»Predlog proračuna predsednika Trumpa za proračunsko leto 2026, ki je bil 30. maja dopolnjen s tehničnim dodatkom, je prvi korak v večmesečnem postopku dodeljevanja sredstev v kongresu za sprejetje odločitve za proračunsko leto 2026. Trenutno potekajo pogovori z Naso, hkrati pa z državami članicami analiziramo morebitne posledice,« so pojasnili na agenciji.

»Kot je poudaril naš generalni direktor Josef Aschbacher, bomo potencialne ukrepe in alternativne scenarije za prizadete Esine programe in posledično tudi evropsko vesoljsko industrijo ocenili z državami članicami na naslednjem zasedanju sveta, ki bo prihodnji teden. Kasneje v tem letu bo Esa sklicala zasedanje sveta na ministrski ravni. Esa je odločena povečati potencial Evrope v vesolju – v korist Evrope, držav članic in njihovih državljanov,« so povedali.

Trumpov predlog mora seveda še skozi ameriški kongres, pričakuje se, da mu bodo nasprotovali tudi nekateri konservativni kongresniki.