Ventil zamenjali, zdaj pušča helij

Testni polet s posadko zaradi novih težav znova prestavili za nekaj dni.
Fotografija: Izstrelitev bo predvidoma v torek zvečer po srednjeevropskem času. FOTO: Joe Skipper/Reuters
Odpri galerijo
Izstrelitev bo predvidoma v torek zvečer po srednjeevropskem času. FOTO: Joe Skipper/Reuters

Starliner, na krovu katerega bosta astronavtka slovenskih korenin Suni Williams in astronavt Butch Wilmore, naj bi v petek poletel proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS), a so se načrti znova spremenili. Boeingu pri izdelavi kapsule nikakor ne gre gladko.

Nasa je po upokojitvi raketoplanov leta 2014 za izdelavo novih plovil za prevoz posadke izbrala Boeing in SpaceX, izkušeno podjetje je dobilo večji kos pogače – štiri milijarde evrov, podjetje Elona Muska pa 2,4 milijarde. Kot je zapisal Eric Berger za Ars Technico, je bila fiksna pogodba za Boeing, ki je bil vajen operirati z vrečo denarja brez dna, novost, na katero pa se niso dobro prilagodili. Starliner jih je do zdaj stal več, kolikor so zanj dobili denarja – iz lastnih sredstev so zanj namreč zapravili dobro milijardo evrov. SpaceX je bistveno uspešneje izpeljal projekt, saj za Naso prevoze astronavtov z dragonom izvaja že štiri leta.

Barry Wilmore bo poveljnik plovila, Suni Williams pa pilotka. FOTO: Miguel J. Rodriguez Carrillo/AFP
Barry Wilmore bo poveljnik plovila, Suni Williams pa pilotka. FOTO: Miguel J. Rodriguez Carrillo/AFP

SpaceX je pogonski sistem plovila razvil sam, Boeing pa se je povezal s še enim velikanom na vesoljskem področju Rocketdynom. Sodelovanje je bilo, tako Berger, precej težavno – predvsem so menda nastajali kratki stiki v komunikacijah, še najbolj pa se je skrhalo junija 2018, ko se je zgodila napaka med testiranjem motorjev v Novi Mehiki. Zaradi napake v sistemu so se ob koncu testa zaprli le štirje ventili za gorivo od osmih, zato je iztekla večja količina strupenega goriva. Eksplozije ni bilo, je bil pa požar. Anomalijo so pri Boeingu sprva celo zamolčali pred javnostjo. No, potem so sledile še znane težave prvega testnega poleta do orbite (brez posadke) decembra 2019, sledila je uspešna »ponovitev« maja 2022, ko se je starliner brez težav pripeljal do postaje in nato nazaj na trdna tla, nato pa je še kup izzivov zamikalo polet s posadko. Med drugim so v pregledih odkrili vnetljive materiale v kapsuli in nekaj šibkih členov pri sistemu padal za pristajanje.

Raketa atlas V podjetja United Launch Alliance, na vrhu katere kraljuje Boeingov CST-100 starliner. FOTO: Joel Kowsky/Nasa

 
Raketa atlas V podjetja United Launch Alliance, na vrhu katere kraljuje Boeingov CST-100 starliner. FOTO: Joel Kowsky/Nasa  

Sedmega maja naj bi Williamsova in Butch končno poletela, vendar so tik pred zdajci zaznali puščanje ventila za tekoči kisik na zgornji stopnji rakete atlas V. Enajstega maja so, kot so zapisali pri Nasi, ventil zamenjali. Določili so nov datum izstrelitev, pa so zdaj zaznali puščanje helija na servisnem modulu, in sicer je šlo za puščanje pri prirobnici na enem samem delu pogonskega sistema. Helij uporabljajo v potisnih sistemih vesoljskih plovil, da omogočijo proženje potisnih motorjev, in ni vnetljiv ali strupen. Boeing bo za rešitev težave nekoliko dvignil tlak v pogonskem sistemu. Drugih težav pri pregledu niso zaznali. Zdaj velja, da bo nov poskus izstrelitve v torek, 21. maja. Astronavta bosta na postaji preživela en teden, sicer je njuna glavna naloga preizkusiti delovanje starlinerja v vseh možnih situacijah – od avtonomne vožnje, ročnega upravljanja do preparkiranja na postaji. Starliner bo nato pristal s pomočjo padal in zračnih blazin na jugozahodu ZDA. Če bo testni polet brezhiben, sledi odobritev za redne polete – prvi operativni polet naj bi bil v začetku prihodnjega leta.

Nasa bo tako prvič v zgodovini imela dve operativni kapsuli za prevoz astronavtov, kmalu zatem pa že tri – Nasa namreč sestavlja (tudi z evropsko pomočjo) lunarno plovilo orion, s katerim naj bi septembra 2025 poletela četverica astronavtov okoli Lune. A tudi z orionom je veliko, veliko težav.

Preberite še:

Komentarji: