Zaradi znanosti bolje razumemo svet

Dr. Živa Zajec je zaposlena na Katedri za farmacevtsko kemijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, del svojega raziskovalnega dela pa opravlja na Katedri za klinično biokemijo.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Pri svojem delu najraje uporabljam pretočni citometer. To je naprava, ki nam omogoča, da merimo lastnosti posameznih celic. Celice potujejo ena za drugo skozi pretočno celico, kjer jih osvetljujemo z laserskim žarkom. Predhodno jih lahko označimo z več označevalci, ki nam omogočajo, da lahko hkrati analiziramo več njihovih lastnosti. Sama pretočni citometer uporabljam predvsem za preučevanje, kaj se s celicami zgodi, ko jih izpostavimo zdravilnim učinkovinam ali novim spojinam.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Med pisanjem doktorata sem se ukvarjala z raziskovanjem novih spojin s protirakavim delovanjem, ki se vežejo na protein toplotnega šoka 90. Tema, ki se je zdaj lotevam, pa je raziskovanje kardiotoksičnosti (negativnih učinkov na srce) zaviralcev proteasoma, to so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje krvnih rakov. Znano je, da ta zdravila povzročajo kardiotoksičnost, vendar mehanizmi te niso znani, prav tako pa ni znano, zakaj so nekateri temu neželenemu učinku podvrženi bolj kot drugi. Med našo raziskavo želimo na vzorcih pacientov poiskati markerje, ki bi nam lahko napovedali, kdo je bolj dovzeten za kardiotoksično delovanje.

Zakaj imate radi znanost?

Rada jo imam, ker je vedno mogoče odkriti kaj novega, ker vedno ponuja nove izzive in ker nam omogoča, da bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

S svojim delom bi lahko odkrili napovedne dejavnike za kardiotoksične dogodke, povezane z zdravljenjem z zaviralci proteasoma, ki bi se lahko vpeljali tudi v kliniko. S tem bi pripomogli k izbiri terapije in zmanjšanju neželenih učinkov pri onkoloških pacientih ter tako izboljšali zdravljenje pa tudi kakovost njihovega življenja.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

O tem do petega letnika študija nisem resno razmišljala. Ko sem opravljala raziskovalno delo za magistrsko nalogo, pa sem ugotovila, da v tem uživam. Tedaj sem kot študentka hkrati delala v farmacevtskem podjetju, kjer sem se zelo dobro počutila, delo mi je bilo všeč, imela sem super sodelavce, vendar sem ugotovila, da sem se dni, ko sem raziskovalno delala v laboratoriju, bolj veselila in da je raziskovalno delo tisto, ki me veseli.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

V prostem času se ukvarjam s športom, in sicer plešem ob drogu, hodim v hribe, kolesarim, plezam in se potapljam.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Mislim, da je to radovednost, saj nas ta žene naprej in nas motivira, da odkrivamo nove stvari. Poleg radovednosti je zelo pomembna tudi vztrajnost, kajti v znanosti stvari velikokrat ne gredo čisto tako, kot smo si zamislili.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

To je zelo težko napovedati, saj gre lahko za nekaj popolnoma nepričakovanega. A vseeno upam, da bodo prelomna odkritja predvsem na področju inovativnih terapij za bolezni, ki so v sodobni družbi veliko breme, kot so rakava obolenja in nevrodegenerativne bolezni.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Čeprav zelo rada potujem, bi za zdaj ostala kar na našem planetu.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

O tem področju ne vem veliko, vendar bi stavila na jedrsko fuzijo. Menim, da za prihodnost vseh nas ne bo dovolj, da iščemo nove vire energije, ampak bomo morali poskusiti zmanjšati porabo in odvisnost od električne energije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Jennifer Doudna, eno izmed vodilnih znanstvenic pri odkritju tehnologije CRISPR.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočala bi knjigo Nobelovega nagrajenca sira Paula Nursa What is life? Understand biology in five steps, saj zelo lepo in poljudno razloži osnove biologije od same celice pa do DNK.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Celice, izolirane iz krvi posameznika, je mogoče spremeniti v kardiomiocite – celice srčne mišice tega istega posameznika. Te se nato pod ustreznimi pogoji obnašajo enako, kot bi se v srcu, kar pomeni, da lahko pod mikroskopom opazujemo, kako utripajo.