Znanost je gonilo tehnološkega napredka

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam grafične kartice, ki poleg sposobnosti upodabljanja na zaslon omogočajo s svojimi več tisoč jedri sočasno in zato hitrejše izvajanje izračunov, ki so del kompleksnejših računalniških simulacij.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskovalno se ukvarjam z razvojem novih računalniških simulacij in modelov nad geoprostorskimi podatki. Na primer, ena takšnih simulacij je izračun sončnega potenciala (koliko povprečne sončne energije prejme vsak kvadratni meter površja v obdobju enega leta) nad računalniškim 3D-modelom mesta, pridobljenim na podlagi prostorskih podatkov daljinskega zajemanja, na primer s tehnologijo laserskega zajema lidar.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je gonilo tehnološkega napredka, pri čemer me najbolj veseli, kadar lahko svoje delo prenesem v praktično uporabo.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Računalniške simulacije nad geoprostorskimi podatki omogočajo natančnejše razumevanje vzorcev mikroklime na dani lokaciji (temperaturni ekstremi, onesnaženost zraka, turbulentni vetrovni pojavi ...), ki lahko negativno vplivajo na bivanje in infrastrukturo. Takšne informacije so pomembne predvsem za podatkovno podprto odločanje na nivoju mest in občin. Druga zanimiva aplikacija je lokacijsko odvisna optimizacija pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, na primer optimalna postavitev fotonapetostnih panelov ali vetrnih elektrarn.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Na raziskovalno karierno pot me je usmeril splet okoliščin ob koncu diplomskega dela, ko sem začel sodelovati pri projektu v laboratoriju za geoprostorsko modeliranje, multimedijo in umetno inteligenco. Pri tem bi se zahvalil mentorju prof. dr. Borutu Žaliku.

Načrtovanje molekul z računalnikom

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

V prostem času čez dan kolesarim, ponoči pa se ukvarjam z astronomijo.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Kreativnost, ki mu omogoča, da razlikuje med dobrimi in izjemno dobrimi idejami. Znanstvenik mora tudi dopuščati možnost, da se moti, in biti pripravljen upoštevati ideje drugih.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Verjamem, da bo s silovitim tehnološkim napredkom doseganje singularnosti umetne inteligence zagotovo vplivalo na tok zgodovine.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

O tem še premišljujem.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Stavil bi na sončno in vetrno energijo, pri čemer bi viške pridobljene električne energije na ekonomsko in energetsko učinkovit način hranili v sezonskih hranilnikih energije za kasnejšo ponovno uporabo. Trenutni trendi razvoja tehnologij za hranjenje energije kažejo v to smer.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Albertom Einsteinom.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

S področja popularizacije znanosti knjigo Briana Greena Until the end of time, dokumentarni film Particle Fever in spletno revijo Quanta Magazine.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Kljub izjemnemu povečanju računske moči v zadnjem desetletju, predvsem pri uporabi visokozmogljivega računalništva, še vedno v okviru računalniških simulacij nad geoprostorskimi podatki upoštevamo aproksimativne modele določenih fizikalnih količin. Dani modeli običajno niso generični in veljajo le za določeno geografsko lego, časovni razpon ter znotraj mejnih vrednosti meteoroloških parametrov.