Znanost je kot dobra kriminalka, polna preobratov

Dr. Valerija Kovač je raziskovalka v Centru za imunologijo in razvoj na Oddelku za diagnostične storitve Zavoda RS za transfuzijsko medicino.

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Na žalost veliko časa preživim pred računalnikom, ko pa se mi uspe prebiti do laboratorija, z veseljem posežem po pipetah. Najraje imam multikanalne pipete, s katerimi v več cevk naenkrat zajameš majhen volumen tekočine in jo preneseš v več posod.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Med drugim se ukvarjam z imunologijo, natančneje s protitelesi in njihovo uporabo. Protitelesa ali imunoglobulini so beljakovine, ki nas zaščitijo pred tujki. Ob stiku s tujkom celice imunskega sistema (limfociti B) proizvedejo protitelesa, ta pa se vežejo na tujo molekulo ter poskrbijo, da se tujek iz telesa odstrani. Protitelesa so specifična, kar pomeni, da se po »modelu ključ-ključavnica« vežejo samo na določeno zaporedje ali motiv na molekuli in jih tako prepoznajo. To lastnost izkoriščamo v diagnostiki in raziskavah, kjer protitelesa uporabljamo za določanje prisotnosti iskanih beljakovin v kompleksnih vzorcih, za določitev lastnosti beljakovin ali za proučevanje interakcij med molekulami.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost imam rada, ker z njo rešujemo uganke in je, kot dobra kriminalka, vedno polna preobratov in zapletov.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Vsak človek je drugačen in potrebuje drugačno obravnavo. Področje protiteles odpira široko polje uporabe v personalizirani medicini, od zgodnje diagnostike do bolj usmerjenega in učinkovitega zdravljenje.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Ko sem bila mlajša, nisem vedela, kaj si želim postati, saj me je zanimalo veliko področij. Kdaj sem se zavedla, da bom raziskovalka, ne znam določiti, menim pa, da se je odločitev oblikovala in zorela ves čas od vstopa v osnovno šolo do vpisa na doktorski študij.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Moje življenje je precej umirjeno. Najraje čas preživljam z družino, na vrtu ali v kuhinji.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Vsak znanstvenik mora biti radoveden, ustvarjalen, inovativen, samokritičen itd. Najpomembnejše od vsega pa je, da zna dober znanstvenik svoje delo na enostaven in razumljiv način predstaviti ciljni publiki.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Na tok zgodovine bo trenutno najbolj vplival razvoj na področju umetne inteligence. Uporaba umetne inteligence marsikaj olajša in pospeši, njena uporaba pa ima tudi svoje pasti.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Kot otrok sem oboževala rdeči planet in sem želela odpotovati tja. Danes bi o poti na Mars dvakrat razmislila.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Po razvoju ustreznih sistemov za shranjevanje sončne energije bi stavila nanjo, do takrat pa bi v ospredje postavila jedrsko energijo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Poklepetala bi s Charlesom Robertom Darwinom.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Bralcem bi priporočila spletno stran in dogodke, ki so organizirani v okviru projekta Znanost na cesti (https://znc.si/). Znanost na cesti je čudovit primer, kako znanost na zanimiv način približati širši družbi. Presenetilo vas bo, s čim vse se ljudje ukvarjajo, mene vsekakor je.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Uporaba protiteles ni omejena samo na medicinsko področje. S testi, osnovanimi na protitelesih, se preverja tudi zdravstveno stanje živali, izvor bioloških vzorcev (človeški/živalski), kakovost in varnost hrane, prisotnost kontaminacij v okolju idr.