Čas zase je najpomembnejši zaščitni dejavnik, ki blaži kronični stres
Nasvet o tem, kdaj moramo odpreti ventil in poskusiti z drugačnim načinom preživljanja vsakdana.
Odpri galerijo
Zaznavanje negativnega stresa pri posamezniku je odvisno od stresorja, okolja, v katerem živimo, in posameznikovih lastnosti in spretnosti in njegove ocene posledic delovanja stresorja. FOTO: Mahmud Hams/AFP
Kronični negativni stres je stanje, na katero naše telo ni navajeno. Slabo vpliva na zdravje in pomembno prispeva k blagemu vnetju, ki je skupna točka večine kroničnih nenalezljivih bolezni. Piše dr. Žiga Hladnik, specialist družinske medicine
Prepoznati ga pogosto ni lahko, saj se kaže z najrazličnejšimi težavami, od telesnih do duševnih. Prej ko se človek nauči tako stanje prepoznati, manjša je možnost za nastanek dlje trajajočih telesnih in duševnih težav in krajše je okrevanje.
Ljudje se na določen stresor odzovemo različno, ali drugače povedano, imamo različne zmožnosti za soočanje s stresom. Ko smo izpostavljeni določenemu stresorju, je povsem normalno in tudi pričakovano, da se počutimo slabo. S stresom se spoprijemamo različno in to je odvisno od posameznikovih težav in vzroka stresa ali stresorja.
Ko razmišljamo, kako stres zmanjšati, je ključno vprašanje, ali imamo kakšen vpliv na dogajanje ali ne. Če se sporečemo s šefom, ker zamujamo z delom, se pojavijo negativne misli kot »težko mi je«, »tega ne zmorem« ali »zmešalo se mi bo«. Pojavijo se negativna čustva, na primer jeza ali obup.
V telesu lahko čutimo hiter utrip srca, tresenje in potenje. Vendar pa je naše vedenje lahko različno. Nekdo se zaradi dogodka za ves teden zapre vase, se umakne, trpi in se ukvarja s telesnimi znaki in občutkom nemoči, preden napetost počasi popusti. Drugi se bo s šefom, za katerega ve, da je dober in pravičen človek, pogovoril. Šef razume, da ima doma majhnega otroka, ki zahteva veliko časa, in se dogovori za podaljšanje roka. Uspe jima zgladiti nesporazum in misli, čustva in telesni znaki se takoj umirijo.
Ugotovimo, da prvi ni prepoznal, da je pogovor lahko način reševanja težave. Ali pa ga morda iz drugih razlogov ni zmogel izvesti in je doživljal negativni stres ves teden.
Drugi je storil obratno. Prepoznal je, da lahko vpliva na dogodek. Odločil se je, da bo začel okoliščine aktivno reševati. Pogovoril se je in s tem razbremenil sebe in verjetno tudi šefa.
Dobra novica je, da se lahko vsi naučimo prepoznavati, ali lahko kako vplivamo na vzrok ali ne, in se tako lotimo reševanja problema, kar nas večinoma močno razbremeni.
Še nekoliko drugačen primer: preberemo članek o trkih meteoritov na naš planet. Zelo verjetno je, da tak meteorit prileti na Zemljo vsakih nekaj milijonov let in povzroči katastrofo. Nekoga začne to dejstvo izredno skrbeti, pojavijo se mu misli »konec je« in »umrl bom«, ki jih spremljata strah in tesnoba, pojavijo se telesni znaki, kot so tresenje, razbijanje srca. Zvečer ne zmore zaspati. Ure in ure razmišlja, kako nemočen je.
Kdo drug razmišlja drugače. Na hitro naredi izračun in ugotovi, da je verjetnost, da se to zgodi v kratkem, neskončno majhna. Poleg tega ugotovi, da nima prav nobenega vpliva na dogodek, tudi če se bo zgodil jutri. To ga popolnoma pomiri, sprejme dejstvo in se s tem ne ukvarja več. Primer je drugačen kot prvi, saj tu preprosto ni mogoče vplivati na razvoj dogodkov z našim vedenjem in je naš razmislek ključen.
Zaznavanje negativnega stresa pri posamezniku je odvisno od stresorja, okolja, v katerem živimo, in posameznikovih lastnosti in spretnosti in njegove ocene posledic delovanja stresorja. Za zmanjšanje stresnega doživljanja je smiselno narediti načrt na vseh treh ravneh. Kratkoročno ali dolgoročno lahko zamenjamo okolje, denimo delovno mesto ali kraj bivanja. Pomembno je, da povečamo in negujemo naše sposobnosti spoprijemanja s stresom, kamor sodijo tehnike sproščanja, kot so različne tehnike dihanja, redna telesna vadba, drugi hobiji in druženje.
Sem spada tudi spreminjanje misli, ki povzročajo slabe občutke in vedenje, pomaga na primer trening asertivnosti (odločno, a spoštljivo izražanje svojih vrednot in želja) in drugih socialnih spretnosti. Včasih je bolj primerno, da poskusimo vplivati neposredno na stresor, drugič na okolje, tretjič je smiselno usmeriti energijo v povečevanje lastnih sposobnosti. Če smo zamenjali že pet delovnih mest in imeli povsod težave z medosebnimi odnosi, je malo verjetno, da bo šesto delovno mesto tisto, kjer se bomo s sodelavci odlično razumeli, ampak bo rešitev drugje.
Pomembno je zavedanje, da vsi telesni občutki in znaki, ki nastanejo v stresu, v tistem trenutku niso nevarni. Povišanje krvnega tlaka, preskakovanje srca ali palpitacije, hiter utrip, občutek težke sape ali dispneja, potenje, tiščanje v prsih in drugi lahko človeka močno prestrašijo. Vendar srca in drugih organov ne obremenjujejo nič bolj kot telesna aktivnost. Tudi tam se pojavi hitrejši utrip, krvni tlak naraste, potimo se in podobno. Seveda pa stres našemu organizmu škoduje dolgoročno, zato je smiselno napeti vse moči, da stalni negativni stres poskusimo zmanjšati.
Čas zase je najpomembnejši zaščitni dejavnik, ki blaži kronični stres. Če nam ga začne zmanjkovati, lahko pričakujemo težave. Predlagam, da si narišete na list papirja dva kroga. Predstavljajte si, da krog predstavlja celoten dan. V prvega vrišite, koliko časa bi želeli za svoje dejavnosti po urah glede na svoje vrednote. Na primer služba 1/3, družina 1/8, spanje ¼, šport 1/12 in tako naprej. Nato v drugi krog vrišite dejansko stanje. Če ste eden izmed srečnežev, se področja skoraj prekrivajo. Če ne, je morda čas, da odprete ventil ...
***
dr. Žiga Hladnik, specialist družinske medicine
Prepoznati ga pogosto ni lahko, saj se kaže z najrazličnejšimi težavami, od telesnih do duševnih. Prej ko se človek nauči tako stanje prepoznati, manjša je možnost za nastanek dlje trajajočih telesnih in duševnih težav in krajše je okrevanje.
Ljudje se na določen stresor odzovemo različno, ali drugače povedano, imamo različne zmožnosti za soočanje s stresom. Ko smo izpostavljeni določenemu stresorju, je povsem normalno in tudi pričakovano, da se počutimo slabo. S stresom se spoprijemamo različno in to je odvisno od posameznikovih težav in vzroka stresa ali stresorja.
Ali lahko vplivamo na vzrok stresa?
Ko razmišljamo, kako stres zmanjšati, je ključno vprašanje, ali imamo kakšen vpliv na dogajanje ali ne. Če se sporečemo s šefom, ker zamujamo z delom, se pojavijo negativne misli kot »težko mi je«, »tega ne zmorem« ali »zmešalo se mi bo«. Pojavijo se negativna čustva, na primer jeza ali obup.
V telesu lahko čutimo hiter utrip srca, tresenje in potenje. Vendar pa je naše vedenje lahko različno. Nekdo se zaradi dogodka za ves teden zapre vase, se umakne, trpi in se ukvarja s telesnimi znaki in občutkom nemoči, preden napetost počasi popusti. Drugi se bo s šefom, za katerega ve, da je dober in pravičen človek, pogovoril. Šef razume, da ima doma majhnega otroka, ki zahteva veliko časa, in se dogovori za podaljšanje roka. Uspe jima zgladiti nesporazum in misli, čustva in telesni znaki se takoj umirijo.
V telesu lahko čutimo hiter utrip srca, tresenje in potenje. FOTO: Tero Vesalainen/ Shutterstock
Ugotovimo, da prvi ni prepoznal, da je pogovor lahko način reševanja težave. Ali pa ga morda iz drugih razlogov ni zmogel izvesti in je doživljal negativni stres ves teden.
Drugi je storil obratno. Prepoznal je, da lahko vpliva na dogodek. Odločil se je, da bo začel okoliščine aktivno reševati. Pogovoril se je in s tem razbremenil sebe in verjetno tudi šefa.
Dobra novica je, da se lahko vsi naučimo prepoznavati, ali lahko kako vplivamo na vzrok ali ne, in se tako lotimo reševanja problema, kar nas večinoma močno razbremeni.
Še nekoliko drugačen primer: preberemo članek o trkih meteoritov na naš planet. Zelo verjetno je, da tak meteorit prileti na Zemljo vsakih nekaj milijonov let in povzroči katastrofo. Nekoga začne to dejstvo izredno skrbeti, pojavijo se mu misli »konec je« in »umrl bom«, ki jih spremljata strah in tesnoba, pojavijo se telesni znaki, kot so tresenje, razbijanje srca. Zvečer ne zmore zaspati. Ure in ure razmišlja, kako nemočen je.
Kdo drug razmišlja drugače. Na hitro naredi izračun in ugotovi, da je verjetnost, da se to zgodi v kratkem, neskončno majhna. Poleg tega ugotovi, da nima prav nobenega vpliva na dogodek, tudi če se bo zgodil jutri. To ga popolnoma pomiri, sprejme dejstvo in se s tem ne ukvarja več. Primer je drugačen kot prvi, saj tu preprosto ni mogoče vplivati na razvoj dogodkov z našim vedenjem in je naš razmislek ključen.
Nismo brez moči in vpliva!
Zaznavanje negativnega stresa pri posamezniku je odvisno od stresorja, okolja, v katerem živimo, in posameznikovih lastnosti in spretnosti in njegove ocene posledic delovanja stresorja. Za zmanjšanje stresnega doživljanja je smiselno narediti načrt na vseh treh ravneh. Kratkoročno ali dolgoročno lahko zamenjamo okolje, denimo delovno mesto ali kraj bivanja. Pomembno je, da povečamo in negujemo naše sposobnosti spoprijemanja s stresom, kamor sodijo tehnike sproščanja, kot so različne tehnike dihanja, redna telesna vadba, drugi hobiji in druženje.
Sem spada tudi spreminjanje misli, ki povzročajo slabe občutke in vedenje, pomaga na primer trening asertivnosti (odločno, a spoštljivo izražanje svojih vrednot in želja) in drugih socialnih spretnosti. Včasih je bolj primerno, da poskusimo vplivati neposredno na stresor, drugič na okolje, tretjič je smiselno usmeriti energijo v povečevanje lastnih sposobnosti. Če smo zamenjali že pet delovnih mest in imeli povsod težave z medosebnimi odnosi, je malo verjetno, da bo šesto delovno mesto tisto, kjer se bomo s sodelavci odlično razumeli, ampak bo rešitev drugje.
Še nekoliko drugačen primer: preberemo članek o trkih meteoritov na naš planet. FOTO: Shutterstock
Simptomi kratkoročno niso usodni
Pomembno je zavedanje, da vsi telesni občutki in znaki, ki nastanejo v stresu, v tistem trenutku niso nevarni. Povišanje krvnega tlaka, preskakovanje srca ali palpitacije, hiter utrip, občutek težke sape ali dispneja, potenje, tiščanje v prsih in drugi lahko človeka močno prestrašijo. Vendar srca in drugih organov ne obremenjujejo nič bolj kot telesna aktivnost. Tudi tam se pojavi hitrejši utrip, krvni tlak naraste, potimo se in podobno. Seveda pa stres našemu organizmu škoduje dolgoročno, zato je smiselno napeti vse moči, da stalni negativni stres poskusimo zmanjšati.
Čas zase je najpomembnejši zaščitni dejavnik, ki blaži kronični stres. Če nam ga začne zmanjkovati, lahko pričakujemo težave. Predlagam, da si narišete na list papirja dva kroga. Predstavljajte si, da krog predstavlja celoten dan. V prvega vrišite, koliko časa bi želeli za svoje dejavnosti po urah glede na svoje vrednote. Na primer služba 1/3, družina 1/8, spanje ¼, šport 1/12 in tako naprej. Nato v drugi krog vrišite dejansko stanje. Če ste eden izmed srečnežev, se področja skoraj prekrivajo. Če ne, je morda čas, da odprete ventil ...
***
dr. Žiga Hladnik, specialist družinske medicine
