Ko kašelj ne da miru

Kašelj: vse, kar moramo vedeti? Zakaj sploh kašljamo? Kašelj lahko s pravilnimi in pravočasnimi ukrepi pomagamo omiliti.
Fotografija: Obstajata dve vrsti kašlja: produktivni in neproduktivni, bolj pogosto poznana tudi kot moker in suh kašelj. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Obstajata dve vrsti kašlja: produktivni in neproduktivni, bolj pogosto poznana tudi kot moker in suh kašelj. FOTO: Shutterstock

Kdor dolgo kašlja, dolgo živi, pravi stari slovenski pregovor. Upajmo, da drži, kajti dolgotrajen kašelj je resna nadloga, ki se največkrat konča pri zdravniku.

Obdelali smo že zanimivo temo o vzrokih kašljanja in pokašljevanja med ali po teku. Potem smo Lekovi spletni strani našli odličen zapis o tem kako kašelj omiliti brez zdravniške pomoči. Da, včasih je tudi to možno.

image_alt
Zakaj pokašljujete med ali po teku

Najpogostejši vzroki za kratkotrajni kašelj so akutne okužbe dihal, ki jih v glavnem povzročajo virusi in bakterije, v nekaterih primerih pa tudi glivice (redko izven bolnišnične oskrbe). Zaradi prevelike vzdraženosti dihalnih poti ob okužbi lahko kašelj vztraja še nekaj časa po njej.

Kašelj je naš naravni obrambni mehanizem, s katerim telo iz dihalnih poti odstranjuje škodljivo vsebino. Ima pomembno vlogo pri zaščiti telesa in v boju proti okužbam.

Kadar smo zdravi, kašljamo, da si očistimo grlo in preprečimo vstop hrane ali tekočine v dihalne poti in pljuča. Normalno v budnem stanju zakašljamo en- do dvakrat na uro, da se dihala očistijo. Pogostejši in dolgotrajnejši kašelj pa je lahko znak bolezni, je moteč in obremenjujoč.

Običajno se najprej pojavi suh in dražeč kašelj. Sledi mu moker ali produktiven kašelj, pri katerem izkašljujemo izmeček. Če traja do tri tedne, govorimo o kratkotrajnem oz. akutnem kašlju; če traja več kot osem tednov pa o kroničnem kašlju.

Poleg tega lahko kašelj povzročijo tudi: kronične okužbe dihal, kronično vnetje nosnih in obnosnih votlin, pri katerih sluz zateka v žrelo, kronični bronhitis, bolezni žrela in grla, prepone, osrčnika in pljučne mrene, druge bolezni (astma, bolezni pljučnega tkiva, rak pljuč, zatekanje želodčne kisline v požiralnik (GERB), srčno popuščanje), tujki v dihalih, nekatera zdravila za zniževanje zvišanega krvnega tlaka.

Kdaj in kako lahko kašelj zdravimo sami in kdaj moramo k zdravniku?

Če je kašelj kratkotrajne narave (če traja manj kot 3 tedne) in je posledica virusne okužbe dihal, lahko s primernim zdravljenjem olajšamo oziroma blažimo težave.

image_alt
Zdravo srce je šele začetek

Obstajata dve vrsti kašlja: produktivni in neproduktivni, bolj pogosto poznana tudi kot moker in suh kašelj. Vzroki zanju so različni, zato morate pred izbiro pravega zdravila proti kašlju določiti, kateri tip kašlja imate. Če veste, kakšen kašelj imate, se boste lažje odločili za najprimernejše zdravljenje, s katerim si boste olajšali simptome.

Suh, dražeč kašelj lahko blažijo pripravki na osnovi rastlinskih izvlečkov ali zdravila proti kašlju, ki delujejo na središče za kašelj v možganih. V primeru izkašljevanja njegovo zaviranje ni priporočljivo. Ne glede na to, ali gre za virusno ali bakterijsko okužbo  je pomembno, da zaužijete dovolj tekočine in odstranjujete sluz iz dihal, pri čemer si lahko pomagate z izdelki za lažje izkašljevanje.

Za lajšanje kašlja svetujemo: Zadosten vnos toplih napitkov. Izsušenost sluznice upočasnjuje zdravljenje, s toplimi napitki pa ji boste dodajali potrebno vlažnost in toploto prenesli na sapnik, s tem pa pomagali k hitrejši obnovi sluznice, ki so jo poškodovali mikrobi. Redno, večkrat na dan čistite nosne votline s fiziološko raztopino. Krajši čas (5 do 7 dni) lahko uporabljate nosni dekongestiv, s katerim hitreje ublažite oteklino nosne sluznice ter zmanjšati izločanje in zatekanje sluzi v grlo.

Preveliko nastajanje sluzi  v dihalnih poteh je dejavnik tveganja za napredovanje bolezni, še posebej pri bolnikih s kroničnimi vnetnimi boleznimi dihal. FOTO: Shutterstock 
Preveliko nastajanje sluzi  v dihalnih poteh je dejavnik tveganja za napredovanje bolezni, še posebej pri bolnikih s kroničnimi vnetnimi boleznimi dihal. FOTO: Shutterstock 

K zdravniku pa morate v primeru: če vaš kašelj traja več kot tri tedne, je vaš kašelj hud in se poslabšuje, izkašljujete kri, ste zasopli, imate težave z dihanjem ali bolečine v prsih, ste zaskrbljeni zaradi drugih simptomov, kot so nepojasnjeno: hujšanje, sprememba glasu, ki ne mine, bulice ali otekline v vratu.

Zakaj je pri produktivnem kašlju pomembno zdravljenje z zdravili, ki olajšujejo izkašljevanje (mukolitiki)?

Preveliko nastajanje sluzi  v dihalnih poteh je dejavnik tveganja za napredovanje bolezni, še posebej pri bolnikih s kroničnimi vnetnimi boleznimi dihal. Čezmerno nastalo sluz skuša telo s kašljanjem odstraniti. Če je ta dovolj tekoča, to ni težavno. Če pa zaradi oslabljenega refleksa kašlja ali premalo tekoče (oz. preveč viskozne) sluzi, le-ta začne v pljučih zastajati, se lahko delovanje pljuč zmanjša in zveča tveganje za dodatne okužbe dihal, saj je sluz dobro gojišče za mikrobe. Zato je pomembno, da je odvečna sluz iz dihalnih poti čim hitreje odstranjena.

Mukolitiki (kamor sodi tudi acetilcistein) so zdravila, ki olajšujejo izkašljevanje tako, da: redčijo sluz; izboljšajo delovanje migetalk (dlačic), kar pomaga, da se sluz lažje izloči iz dihal; spodbujajo izkašljevane sluzi in s tem umirjajo kašelj.

V vsaki lekarni lahko brez recepta kupite zdravila, ki vsebujejo učinkovino acetilcistein, ki delujejo tako, da zmanjša viskoznost obstoječe sluzi. Deleujejo s trojnim učinkom: redčijo sluz, delujejo neposredno na sluz v dihalnih poteh in se je našemu telesu pomaga hitreje znebiti, lajša izkašljevanje, ščitijo pljuča. Ta zdravila so  na voljo v različnih oblikah (šumeče tablete, prašek in zrnca za pripravo peroralne raztopine) in pakiranjih. Zadnja novost pa sta obliki zdravila, ki sta primerni za takojšnje zaužitje. Stresemo ga neposredno na jezik. Prašek lahko vzamete brez vode, saj spodbudi izločanje sline in se zato zlahka pogoltne. Raztopina in ostale oblike zdravila ne vsebujejo sladkorja, zato so primerne tudi za diabetike.

Komentarji: