Otrokov razvoj: Gibalni in kognitivni razvoj z roko v roki

Če otrok gleda risanke 30 minut, je to treba nadomestiti s 60-minutno gibalno dejavnostjo.
Fotografija: Gibalni razvoj je najhitrejši in najpomembnejši ravno v predšolskem obdobju, ko je otrok najbolj dovzeten za učenje novih, elementarnih gibalnih vzorcev, ki so osnova za kasnejši gibalni razvoj. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Gibalni razvoj je najhitrejši in najpomembnejši ravno v predšolskem obdobju, ko je otrok najbolj dovzeten za učenje novih, elementarnih gibalnih vzorcev, ki so osnova za kasnejši gibalni razvoj. FOTO: Shutterstock

Otrokov razvoj, predvsem gibalnih sposobnosti, je odvisen od dedne zasnove, okolja in aktivnosti posameznika. Ponuditi mu je treba spodbudno okolje, da lahko vse svoje potenciale kar najbolj razvije. 

Vse od rojstva je treba otroka obravnavati celostno. Razvoj, predvsem gibalni, se začne že zelo zgodaj, v predrojstvenem obdobju. Prek matere pridobiva različne vzorce gibanja in jih kasneje, po rojstvu, samo še gradi in razvija. Ko govorimo o celostnem razvoju, imamo v mislih telesni, čustveno-socialni, gibalni in kognitivni razvoj, ki se prepletajo in dopolnjujejo. Otroka ne moremo nikoli obravnavati samo z enega vidika oziroma na enem področju. Predvsem imamo v mislih gibalni in kognitivni razvoj, ki od rojstva potekata vzporedno in se tesno povezujeta.
image_alt
Nahranimo imunski sistem, da ne bomo zboleli

Pomen gibanja otrok za rast in razvoj


Znano je, da otrok v prvem letu zelo hitro napreduje v razvoju in rasti. Gibalni razvoj je najhitrejši in najpomembnejši ravno v predšolskem obdobju, ko je otrok najbolj dovzeten za učenje novih, elementarnih gibalnih vzorcev, ki so osnova za kasnejši gibalni razvoj. Tedaj izkuša hitrejša in počasnejša obdobja gibalnega razvoja. Prvi hitri razvoj je ravno v prvem letu starosti, ko od popolnoma nenadzorovanega gibanja svojega telesa napreduje do samostojnega sedenja, kasneje plazenja in lazenja ter do samostojne hoje.
Zato pravimo, da poteka razvoj v cefalokavdalni smeri (od glave navzdol) in proksimodistalni smeri (od telesa navzven, proti okončinam).
image_alt
Poti, kako izboljšati svojo športno uspešnost - v glavi, drugič

Otrokov razvoj, predvsem gibalnih sposobnosti, je odvisen od dedne zasnove, okolja in dejavnosti posameznika. Otroku je treba ponuditi spodbudno okolje, da lahko vse svoje potenciale kar najbolj razvije. Deležen naj bi bil tako organizirane gibalne dejavnosti kot proste igre. Organizirano gibalno dejavnost naj vodi za to usposobljen kader, ki bo pri njem znal odkriti in razviti njegove potenciale. Izbira organizirane, vodene gibalne dejavnosti naj temelji predvsem na želji otroka. Vodena naj bo tako, da bo čim bolj vsebovala elementarno gibanje (plazenje, lazenje, skoke in poskoke, plezanje itd.) in ne športno specifičnega. Medtem naj prosta igra razvija domišljijo, ustvarjalnost, mišljenje, reševanje danih položajev ter druženje z vrstniki. Seveda pa je zelo pomembno, da sta obe obliki gibalne dejavnosti v pravem razmerju.

Kot smo že omenili, poteka kognitivni in gibalni razvoj sočasno in vzporedno ter drug na drugega vplivata. Kognitivni razvoj se nanaša na psihološko stanje oziroma zrelost nevrološkega sistema otroka pri določeni starosti in je tako povezan tudi z delovanjem možganov. Ravno v predšolskem obdobju pa do sedmega leta starosti je tvorjenje nevronskih povezav najintenzivnejše in ključno za otrokov razvoj. V možganih poteka nenehen boj med tvorjenjem nevronskih povezav in odmiranjem neaktivnih nevronov in poti.

To pomeni, da se dejavnosti, ki jih je nekoč izvajal in jih ne izvaja več, sčasoma lahko izgubijo. Tako kot pri gibalnem razvoju ima tudi pri kognitivnem pomembno vlogo spodbudno okolje, ki omogoča otroku normalne razmere za rast in čustveni razvoj. Zlasti navezovanje stikov z vrstniki ter gibalne in problemske izkušnje, ki so jim ponujene v predšolskem obdobju pa do sedmega leta starosti, imajo neprecenljivo vrednost za celostni razvoj.
V možganih poteka nenehen boj med tvorjenjem nevronskih povezav in odmiranjem neaktivnih nevronov in poti. FOTO: Jirsak/Shuttertock
V možganih poteka nenehen boj med tvorjenjem nevronskih povezav in odmiranjem neaktivnih nevronov in poti. FOTO: Jirsak/Shuttertock

Sodobna družba in njen vpliv na otroke


Vse preveč otrok in mladostnikov ne zadostuje dnevnim priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi, da bi morali biti otroci in mladostniki med petim in 17. letom deležni vsak dan vsaj 60-minutne gibalne/športne dejavnosti v srednji in visoki intenzivnosti. Bila naj bi pretežno aerobnega tipa, trikrat na teden pa bi obsegala tudi krepilne vaje. Namen priporočil je predvsem vplivati na zdravje in preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni ter posledično zmanjšati sedentarnost otrok in mladostnikov. Dr. Ranko Rajović zagovarja, da je treba vsakršno sedentarnost, predvsem povezano z zasloni (TV, videoigre, telefoni), nadomestiti z gibalno dejavnostjo, ki naj traja dvakrat toliko, kolikor je trajalo sedenje. Torej, če otrok gleda risanke 30 minut, je to treba nadomestiti s 60-minutno gibalno dejavnostjo.

Poleg negativnega vpliva sedentarnosti na zamujene priložnosti za učenje gibalnih sposobnosti in spretnosti ter preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni vidimo, da sedentarnost in pasivnost pred zasloni vplivata tudi na delovanje in razvoj možganov. Zorenje možganov je najintenzivnejše ravno v zgodnjih letih. Do četrtega oziroma petega leta starosti se zorenje v 50 odstotkih konča.
 

Varstvo otrok v tem trenutku


Pereč problem sedentarnosti in premalo gibanja v našem vsakdanjiku je povezan tudi z aktualnim položajem, virusom sars-cov-2 (covid-19), ki je otroke posadil pred zaslone računalnikov in jih odtujil od naravne potrebe po gibanju. Če nekoliko podrobneje pogledamo predšolske otroke, smo deloma lahko veseli, da niso primorani vsakodnevno več ur presedeti pred zasloni. Kljub temu pa marsikateri ne izpolni dnevnih priporočil za gibanje.
Varstvo je padlo na pleča staršev ali celo starih staršev, ki nimajo dovolj časa (posledica opravljanja dela od doma) ali znanja, da bi lahko otroke vodili skozi ustrezen razvoj na vseh področjih. Kljub omenjenim dejstvom, povezanim z razvojem na različnih področjih, lahko le upamo, da predšolski otroci niso oziroma ne bodo utrpeli prevelikega pomanjkanja in izgube znanja in kompetenc na vseh področjih razvoja.

***
asist. dr. Urška Čeklić Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, aplikativna kineziologija

Komentarji: