Utrujenost lahko skriva bolezen
Nemalo ljudi toži zaradi utrujenosti. Največkrat sta vzrok zanjo preobremenjenost in stres, velikokrat premalo spanca, lahko pa tudi resne bolezni.
Odpri galerijo
Že kar nekaj časa namreč velja, da je sindrom kronične utrujenosti resna bolezen, tako kot tudi fibromialgija, ki je kronični mišično-skeletni bolečinski sindrom. FOTO: Madrolly Getty Images
Če se takšno stanje ponavlja, je vsekakor čas, da poiščemo strokovno pomoč.
Utrujenost lahko izvira iz telesnih ali psihičnih patoloških stanj in je pogosto kronična. Kadar je posledica različnih telesnih bolezni, je seveda treba odpraviti vzrok, pravijo zdravniki. Zato so najprej potrebne medicinske preiskave, da odpravimo
telesne vzroke za utrujenost.
Tudi kronična bolečina je lahko vir nenehne utrujenosti. Vsekakor neposreden vzrok za kronično utrujenost ni znan, sprožijo pa jo lahko čezmeren telesni napor oziroma fizični stres, dolgotrajen psihični stres, tudi razne zlorabe v otroštvu ali mladosti, viroze, druge okužbe, dolgotrajen, čezmeren hrup v okolju ponoči, razne poškodbe – predvsem vratne hrbtenice, prsnega koša.
Sprožijo jo lahko tudi sočasno potekajoče bolezni, na primer revmatične, in nekatera zdravila, na primer ukinitev uporabe glukokortikoidov. Prav tako pa se v potek bolezni vpletajo genetski, nevrološki, hormonski, endokrini, vnetni in psihosocialni dejavniki. Precej pomembno je, da znake dolgotrajne utrujenosti vzamemo resno in ukrepamo, da ne bi prerasla v bolezen.
Že kar nekaj časa namreč velja, da je sindrom kronične utrujenosti resna bolezen, tako kot tudi fibromialgija, ki je kronični mišično-skeletni bolečinski sindrom. Znaki, ki kažejo na kronično utrujenost, so huda utrujenost, ki se po počitku ne izboljša, prizadetost kratkotrajnega spomina ali koncentracije, boleče grlo, rahlo povečane ali občutljive vratne in pazdušne bezgavke in še drugi znaki, ki se pojavljajo tudi pri fibromialgiji. Približno 30 odstotkov ljudi s temi znaki ima poleg tega še znake depresije ali
hude zaskrbljenosti oziroma anksioznosti.
Do diagnoze sindroma kronične utrujenosti pa je kar težko priti, opozarjajo zdravniki. Težave morajo namreč trajati več kot pol leta, prav tako bolnik ne sme imeti drugega bolezenskega dogajanja, ki bi povzročalo bolečine in hudo utrujenost. Zdravniki to izključijo s skrbno anamnezo, pogovorom z bolnikom in natančnim telesnim pregledom. Po potrebi opravijo še laboratorijske teste, slikovne in druge preiskave, preglede pri ustreznih specialistih, o čemer odloča družinski zdravnik, ki se prvi sreča s tistim, ki toži zaradi nenehne utrujenosti.
Čeprav nobena od teh bolezni ni nevarna, pa jih je treba zdraviti, opozarjajo zdravniki, saj sta resni in močno poslabšujeta kakovost življenja. Natančnih podatkov, koliko ljudi pri nas trpi zaradi sindroma kronične utrujenosti, nimamo. Znano pa je, da najpogosteje zanjo zbolevajo ljudje v starosti od 30 do 50 let, in sicer obeh spolov, vendar je bolezen precej pogostejša pri ženskah, ki obolevajo osemkrat pogosteje. Prav tako skorajda ni učinkovite preventive, ki bi preprečila nastanek bolezni. Vsekakor pa je priporočljivo, pravijo zdravniki, da se čim bolj izogibamo stresu. Potruditi se moramo tudi, da živimo čim bolj zdravo. Če do bolezni pride, se je treba z njo seznaniti, jo odpraviti ali zmanjšati stres, urediti spanje, skrbeti za zdravo prehrano, zdrav način življenja. Vključiti je treba člane družine, delodajalca in druge, ki lahko pomagajo.
Vsekakor pa velja, da si je dobro vedno, še bolj pa takrat, ko občutimo, da se nas loteva utrujenost, vzeti čas zase, se naučiti sproščanja, raziskovati, kaj nas spravlja v stisko, saj se ji tako lažje upremo. Poiskali naj bi dejavnosti, ki nas veselijo. Zelo dobrodošla je telesna dejavnost, saj sprehodi v naravi krepijo telo in duha ter so zdravilni. Na dobro počutje prav tako vpliva, da se v družini znamo pogovarjati in ohranjati socialne stike s okoljem. Pomembno pa je tudi, da se naučimo prepoznavati svoje želje in cilje, še pravijo psihologi.
Utrujenost lahko izvira iz telesnih ali psihičnih patoloških stanj in je pogosto kronična. Kadar je posledica različnih telesnih bolezni, je seveda treba odpraviti vzrok, pravijo zdravniki. Zato so najprej potrebne medicinske preiskave, da odpravimo
telesne vzroke za utrujenost.
Tudi kronična bolečina je lahko vir nenehne utrujenosti. Vsekakor neposreden vzrok za kronično utrujenost ni znan, sprožijo pa jo lahko čezmeren telesni napor oziroma fizični stres, dolgotrajen psihični stres, tudi razne zlorabe v otroštvu ali mladosti, viroze, druge okužbe, dolgotrajen, čezmeren hrup v okolju ponoči, razne poškodbe – predvsem vratne hrbtenice, prsnega koša.
Sprožijo jo lahko tudi sočasno potekajoče bolezni, na primer revmatične, in nekatera zdravila, na primer ukinitev uporabe glukokortikoidov. Prav tako pa se v potek bolezni vpletajo genetski, nevrološki, hormonski, endokrini, vnetni in psihosocialni dejavniki. Precej pomembno je, da znake dolgotrajne utrujenosti vzamemo resno in ukrepamo, da ne bi prerasla v bolezen.
Sindrom kronične utrujenosti
Že kar nekaj časa namreč velja, da je sindrom kronične utrujenosti resna bolezen, tako kot tudi fibromialgija, ki je kronični mišično-skeletni bolečinski sindrom. Znaki, ki kažejo na kronično utrujenost, so huda utrujenost, ki se po počitku ne izboljša, prizadetost kratkotrajnega spomina ali koncentracije, boleče grlo, rahlo povečane ali občutljive vratne in pazdušne bezgavke in še drugi znaki, ki se pojavljajo tudi pri fibromialgiji. Približno 30 odstotkov ljudi s temi znaki ima poleg tega še znake depresije ali
hude zaskrbljenosti oziroma anksioznosti.
Poiskali naj bi dejavnosti, ki nas veselijo. FOTO: Motortion Getty Images
Do diagnoze sindroma kronične utrujenosti pa je kar težko priti, opozarjajo zdravniki. Težave morajo namreč trajati več kot pol leta, prav tako bolnik ne sme imeti drugega bolezenskega dogajanja, ki bi povzročalo bolečine in hudo utrujenost. Zdravniki to izključijo s skrbno anamnezo, pogovorom z bolnikom in natančnim telesnim pregledom. Po potrebi opravijo še laboratorijske teste, slikovne in druge preiskave, preglede pri ustreznih specialistih, o čemer odloča družinski zdravnik, ki se prvi sreča s tistim, ki toži zaradi nenehne utrujenosti.
Čeprav nobena od teh bolezni ni nevarna, pa jih je treba zdraviti, opozarjajo zdravniki, saj sta resni in močno poslabšujeta kakovost življenja. Natančnih podatkov, koliko ljudi pri nas trpi zaradi sindroma kronične utrujenosti, nimamo. Znano pa je, da najpogosteje zanjo zbolevajo ljudje v starosti od 30 do 50 let, in sicer obeh spolov, vendar je bolezen precej pogostejša pri ženskah, ki obolevajo osemkrat pogosteje. Prav tako skorajda ni učinkovite preventive, ki bi preprečila nastanek bolezni. Vsekakor pa je priporočljivo, pravijo zdravniki, da se čim bolj izogibamo stresu. Potruditi se moramo tudi, da živimo čim bolj zdravo. Če do bolezni pride, se je treba z njo seznaniti, jo odpraviti ali zmanjšati stres, urediti spanje, skrbeti za zdravo prehrano, zdrav način življenja. Vključiti je treba člane družine, delodajalca in druge, ki lahko pomagajo.
Čim prej ukrepajmo
Vsekakor pa velja, da si je dobro vedno, še bolj pa takrat, ko občutimo, da se nas loteva utrujenost, vzeti čas zase, se naučiti sproščanja, raziskovati, kaj nas spravlja v stisko, saj se ji tako lažje upremo. Poiskali naj bi dejavnosti, ki nas veselijo. Zelo dobrodošla je telesna dejavnost, saj sprehodi v naravi krepijo telo in duha ter so zdravilni. Na dobro počutje prav tako vpliva, da se v družini znamo pogovarjati in ohranjati socialne stike s okoljem. Pomembno pa je tudi, da se naučimo prepoznavati svoje želje in cilje, še pravijo psihologi.
