Gostoljubna smučarska Francija še obstaja
V skritem Val d'Arlyju: Družinsko smučanje s pogledom na Mont Blanc za bistveno dostopnejšo ceno
Odpri galerijo
Pogled na Les Saisies in tamkajšnja smučišča, v ozadju Mont Blanc. Fotografije Blaž Močnik
Čez Padsko nižino, po dolini Aoste, skozi Mont Blanc in potem levo … Pa boste prispeli do nekoliko neznanega smučarskega raja v francoskih Alpah, ki namesto vrveža imenitnežev raje privablja družine. Val d'Arly je cenovno dostopnejši, bolj francoski in bolj umirjen od znanih sosedov.
Približno 20-kilometrska dolina reke Arly, pritoka bolj poznanega vodotoka Isère, leži med mondenima mestoma Megève in olimpijskim Albertvillom. Smučarsko središče tam sestavljajo štiri mesteca Praz-sur-Arly, Flumet, Notre-Dame-de-Bellecombe in Crest-Voland, ki so na srečo ostala ujeta v predkičastem času.
Tipičnih francoskih zastrašujočih apartmajskih blokov tam naokoli tako rekoč ni, le kakšen družinski hotelček morda izstopa tu in tam. Še več, območje je posejano s čudovitimi gorskimi lesenimi hišami, ki pričajo, da je (bilo kmečko) življenje v teh krajih nad 1000 metri nadmorske višine resda zahtevno, a še kako vredno človeka. Verjetno ne bo presenetilo, da se je ta rad pocrkljal s sirom. Ali s kapljico rujnega ob sončnem zahodu in pogledu na najvišjo evropsko goro. Ne glede na turistični razvoj tem krajem avtentičnosti ne moremo oporekati, pa gostoljubja tudi ne. Saj ne, da bi imeli Francozi na splošno s tem težave, le hudičevo nerodno to včasih pokažejo.
Turistični zavod Savoie Mont-Blanc sicer promocijsko podpira nič manj kot 112 smučarskih centrov, toda Val d'Arly ima med njimi posebno mesto, čeravno skrito. Povezani smučarski centri niso bahaški, ne ponujajo glamurja, temveč precej domačnosti, ki se kaže s tem, da se natakarji iskreno nasmehnejo in zahvalijo, ko se drugič prikažete v barih in restavracijah. Te so sicer precej redkeje zrasle ob progah, kot so jih smučarji vajeni v Avstriji ali Italiji.
Vseh prog je za zadovoljivih 120 kilometrov. Ko zapade dovolj snega, pa se dolžine užitkov po celcu ne da izmeriti. Z redkimi izjemami je žičniška infrastruktura sicer starejšega datuma. Gondol ni. S tem pa tudi nenehnega odpenjanja in zapenjanja smuči ne, če kaj pomaga. Druščino slovenskih novinarjev, ki je smučišče raziskovala zadnji teden marca, to ni prav nič motilo, saj so ta čas temperature že spodobno visoke in sonce zelo samozavestno. Tudi gneče ni bilo nikjer opaziti, le v restavracijah je treba mizo za kosilo proti koncu tedna vnaprej rezervirati. Obedi in napitki so v Franciji sicer zasoljeni, a se cene med ponudniki lahko precej razlikujejo.
Zato pa se da prihraniti pri nakupu smučarskih vozovnic. Najbrž nam ne bo padla krona z glave, če na njej ne bo pisalo Val Thoron, Val d'Isère ali Chamonix, saj to pomeni precejšnji prihranek za družinski proračun. Mlajši se bodo tako lahko v Val d'Arlyju smučali za 25 evrov na dan, starejši za osem evrov več oziroma za 130 in 170 evrov za šest dni. Za hitro primerjavo: v Chamonixu bo dnevna smuka presegla ceno 50 evrov, šest dni smučanja pa bo stalo 265 evrov.
Če pa proge Val d'Arlyja niso dovolj, so smučišča povezana še s centrom Les Saisies, vse skupaj pa se poveže v smučarsko ponudbo z imenom Espace Diamant. Za dodatnih 49 evrov se tako pridobi 77 kilometrov prog, spektakularne razglede in še 120 kilometrov tekaških prog v nacionalnem parku.
Prav v Les Saisiesu je bil namreč center tekaških preizkušenj med olimpijskimi igrami leta 1992. Mimogrede, v tem mestecu živi Frank Piccard, prvi dobitnik zlate olimpijske kolajne v superveleslalomu, ki si jo je prislužil v kanadskem Calgaryju. Koščeni Francoz še zdaleč ne spominja na novodobne smučarske hruste, danes pa si zaradi posledic mučnega treninga raje natakne tekaške smuči. Če se bo kdo res pojavil v teh krajih, naj kar potrka na vrata njegove trgovine. Slovence – Jureta Franka, pokojnega Roka Petroviča – in Kranjsko Goro ima očitno v precej lepem spominu.
Na smučiščih vam sicer ne bo treba hlastati za zrakom. Najvišji vrh namreč komaj preseže 2000 metrov. Konec letošnjega marca se je samo popoldne v spodnjih legah poznalo, da sneg izgublja bitko s soncem. Armada snežnih topov kljub vsemu zagotavlja nemoteno smuko, travnata podlaga pa, da so v tem času smučke celo bolj varne pred kamenjem kot na više ležečih smučiščih.
Približno 20-kilometrska dolina reke Arly, pritoka bolj poznanega vodotoka Isère, leži med mondenima mestoma Megève in olimpijskim Albertvillom. Smučarsko središče tam sestavljajo štiri mesteca Praz-sur-Arly, Flumet, Notre-Dame-de-Bellecombe in Crest-Voland, ki so na srečo ostala ujeta v predkičastem času.
Infrastruktura ni povsod najsodobnejša, a to v toplih spomladanskih dneh ni moteče. Foto Petr Mlch Fotobanka Ctk
Tipičnih francoskih zastrašujočih apartmajskih blokov tam naokoli tako rekoč ni, le kakšen družinski hotelček morda izstopa tu in tam. Še več, območje je posejano s čudovitimi gorskimi lesenimi hišami, ki pričajo, da je (bilo kmečko) življenje v teh krajih nad 1000 metri nadmorske višine resda zahtevno, a še kako vredno človeka. Verjetno ne bo presenetilo, da se je ta rad pocrkljal s sirom. Ali s kapljico rujnega ob sončnem zahodu in pogledu na najvišjo evropsko goro. Ne glede na turistični razvoj tem krajem avtentičnosti ne moremo oporekati, pa gostoljubja tudi ne. Saj ne, da bi imeli Francozi na splošno s tem težave, le hudičevo nerodno to včasih pokažejo.
Tipične lesene hiše v dolini Arlyja. Foto Petr Mlch Fotobanka Ctk
Turistični zavod Savoie Mont-Blanc sicer promocijsko podpira nič manj kot 112 smučarskih centrov, toda Val d'Arly ima med njimi posebno mesto, čeravno skrito. Povezani smučarski centri niso bahaški, ne ponujajo glamurja, temveč precej domačnosti, ki se kaže s tem, da se natakarji iskreno nasmehnejo in zahvalijo, ko se drugič prikažete v barih in restavracijah. Te so sicer precej redkeje zrasle ob progah, kot so jih smučarji vajeni v Avstriji ali Italiji.
Ceneje
Vseh prog je za zadovoljivih 120 kilometrov. Ko zapade dovolj snega, pa se dolžine užitkov po celcu ne da izmeriti. Z redkimi izjemami je žičniška infrastruktura sicer starejšega datuma. Gondol ni. S tem pa tudi nenehnega odpenjanja in zapenjanja smuči ne, če kaj pomaga. Druščino slovenskih novinarjev, ki je smučišče raziskovala zadnji teden marca, to ni prav nič motilo, saj so ta čas temperature že spodobno visoke in sonce zelo samozavestno. Tudi gneče ni bilo nikjer opaziti, le v restavracijah je treba mizo za kosilo proti koncu tedna vnaprej rezervirati. Obedi in napitki so v Franciji sicer zasoljeni, a se cene med ponudniki lahko precej razlikujejo.Foto Petr Mlch Fotobanka Ctk
Zato pa se da prihraniti pri nakupu smučarskih vozovnic. Najbrž nam ne bo padla krona z glave, če na njej ne bo pisalo Val Thoron, Val d'Isère ali Chamonix, saj to pomeni precejšnji prihranek za družinski proračun. Mlajši se bodo tako lahko v Val d'Arlyju smučali za 25 evrov na dan, starejši za osem evrov več oziroma za 130 in 170 evrov za šest dni. Za hitro primerjavo: v Chamonixu bo dnevna smuka presegla ceno 50 evrov, šest dni smučanja pa bo stalo 265 evrov.
K Franku na obisk
Če pa proge Val d'Arlyja niso dovolj, so smučišča povezana še s centrom Les Saisies, vse skupaj pa se poveže v smučarsko ponudbo z imenom Espace Diamant. Za dodatnih 49 evrov se tako pridobi 77 kilometrov prog, spektakularne razglede in še 120 kilometrov tekaških prog v nacionalnem parku.Prav v Les Saisiesu je bil namreč center tekaških preizkušenj med olimpijskimi igrami leta 1992. Mimogrede, v tem mestecu živi Frank Piccard, prvi dobitnik zlate olimpijske kolajne v superveleslalomu, ki si jo je prislužil v kanadskem Calgaryju. Koščeni Francoz še zdaleč ne spominja na novodobne smučarske hruste, danes pa si zaradi posledic mučnega treninga raje natakne tekaške smuči. Če se bo kdo res pojavil v teh krajih, naj kar potrka na vrata njegove trgovine. Slovence – Jureta Franka, pokojnega Roka Petroviča – in Kranjsko Goro ima očitno v precej lepem spominu.
Slovenski novinarji s Frankom Piccardom. Foto Petr Mlch Fotobanka Ctk
Na smučiščih vam sicer ne bo treba hlastati za zrakom. Najvišji vrh namreč komaj preseže 2000 metrov. Konec letošnjega marca se je samo popoldne v spodnjih legah poznalo, da sneg izgublja bitko s soncem. Armada snežnih topov kljub vsemu zagotavlja nemoteno smuko, travnata podlaga pa, da so v tem času smučke celo bolj varne pred kamenjem kot na više ležečih smučiščih.
