Kurja juha je bolj zdravilo za dušo kot za gripo

Čeprav je znano, da ko nas enkrat ujame virus, ne pomaga prav veliko, razen tekočine, počitka in čakanja, da bolezen mine, večina obolelih išče uteho v raznih ljudskih pripravkih. In tako kot je najbrž nemogoče prešteti viruse, ki nas v tem času napadajo, je nemogoče prešteti zdravila, za katera smo prepričani, da nam lahko omilijo tegobe. Ali kurja juha, med, izdatne količine limon ali zeli, kakršna je ameriški slamnik, pomagajo?

Zdravniki infektologi kajpada na to ne morejo dati verodostojnega, zlasti pa ne strokovnega odgovora. A ne glede na to, da ni znanih raziskav, ki bi potrjevale kakršnekoli učinke, je tudi dr. Andreja Pikelj Pečnik s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v ljubljanskem kliničnem centru dobrovoljno pritrdila, da ko je enkrat hudo, najbrž vsakdo da tisto žlico medu v čaj in upa na boljše počutje.


 

Učinek placeba

Po besedah dr. Sama Krefta, ki je na fakulteti za farmacijo specializiran za zdravilne rastline, je učinkovanje raznih ljudskih pripravkov v boju zoper viroze zelo slabo raziskano. Zlasti če vzamemo za primer kokošjo juho in možnost učinka placeba. »To bi bilo sicer smiselno raziskati, a je težko narediti dobro s placebom kontrolirano raziskavo,« je poudaril. Po drugi strani je toliko receptov za kurjo juho in z njimi modifikacij, da bi to zahtevalo ogromno študij, narejene bi morale biti na nekaj sto ljudeh, da bi bile verodostojne, tu pa smo pri vprašanju, kdo bo to financiral, je opozoril. Če ne drugega, nas lahko kurja juha, podobno kot denimo lipov čaj, dobro ogreje, poleg tega z njo v telo vnesemo tekočino. Izsušena sluznica dihal je namreč bolj dovzetna za okužbe z virusi.



Podobno meni prehranska strokovnjakinja Nina Zupanič z inštituta Nutris: »Kurja juha je dobra, če nimamo teka za bolj zajeten in hranljiv obrok in še posebej če smo zaradi bolezni dehidrirani. Takrat pomaga tekočina v kakršnikoli obliki, pa tudi tisto malo energije in hranil, ki jih dobimo iz juhe.« Razširjeno je sicer prepričanje, da kolagen v juhi pomaga pri zdravljenju, vendar za to ni dokaza. »Pri številnih domačih zdravilih je zelo močan učinek placeba, in če verjamemo, da nam bo nekaj pomagalo, nam to velikokrat zares pomaga. Še zlasti če nam mama ali babica z ljubeznijo postrežeta juho – tudi to prispeva k boljšemu počutju, čeprav na to le redko pomislimo,« pravi Nina Zupanič.
 

Vitamini, vitamini

Vitamin C, zlasti v obliki agrumov, in med sta druga stalna spremljevalca litrov in litrov čaja, ki naj bi ga popili. O delovanju teh dveh je več znanega. Toda raziskave pri medu kažejo lokalno protimikrobno oziroma protivnetno delovanje – nanesemo si ga na dlesni, če imamo vnetje, je za primer navedel Samo Kreft – samo uživanje pa menda ne prinaša posebnih zdravilnih rezultatov.

Še najbolj zanesljiv je vitamin C, saj ga telo nujno potrebuje. Zelo pomemben je za delovanje imunskega sistema, je poudaril sogovornik s fakultete za farmacijo. »Če komu primanjkuje vitamina C, si lahko z dodajanjem dejansko izboljša zdravstveno stanje, toda pri nas ima redko kdo pomanjkanje tega vitamina.« Predvsem pa je pomembno, da ga telo vzame toliko, kolikor ga potrebuje, to je do 100 miligramov na dan, kar lahko dobimo že z eno samo pomarančo.



Odvečnega telo izloči, zato je uživanje v obliki tablet in drugačnih dodatkov pravzaprav nesmiselno. Podobno kot vitamin C je cink pomembno hranilo – mineral, ki ga telo nujno potrebuje tudi za delovanje obrambnega sistema. In tudi pri cinku velja, je nadaljeval sogovornik, da če ga dovolj zaužijemo s hrano, nam dodajanje ne bo koristilo.


 

Islandski lišaj in ameriški slamnik

Med pripravke, ki lahko preprečijo draženje v grlu, sodi po Kreftovem mnenju islandski lišaj, saj ustvari prevleko in zaščiti žrelo, ne pa globljih delov dihalnih poti.

Pri preventivi velja splošno napotilo, to pa je zdrav življenjski slog z zdravo prehrano in veliko gibanja ter preprečevanje okužb z rednim umivanjem rok in izogibanjem prostorom, kjer se zadržuje veliko ljudi. Če pa vendarle potrebujemo kakšno zel, je največ raziskav narejenih o ameriškem slamniku; to je tudi ena od zdravilnih rastlin, ki se jim je Samo Kreft v poklicnem življenju največ posvečal. Učinkovit je menda takoj, ko se pojavijo prvi znaki bolezni, zato (če že) svetuje čimprejšnjo uporabo. Preventivno pa ga je smiselno jemati največ teden dni, ne dlje, kajti telo se lahko navadi na dodatno stimulacijo. »Smiselno je torej, da ga vzamemo takoj, ko nekdo v družini zboli,« svetuje Kreft.

Kot poznavalca zdravilnih zeli smo ga kljub nezanesljivosti ljudskih priporočil vprašali, kaj je tisto, kar pri njem domnevno prežene bolezen. Zdrava prehrana in gibanje, je odgovoril; tudi pozimi se vozi na delo s kolesom. Sicer pa si pomaga z izvlečkom iz vej bele jelke. Tudi pri tem je učinkovanje slabo raziskano, je priznal, a ga jemlje po lastnem prepričanju, deloma pa zato, ker so ga razvili na fakulteti.


 

Brez mleka?

Nina Zupanič je poudarila, da pri prebolevanju viroz najbolj blagodejno delujejo počitek, veliko tekočine in zdrava prehrana. Pri napitkih je omenila ingverjev čaj (z limono), ki pomaga tudi pri slabostih in trebušnih virozah. »Zelo pomembno je izogibanje alkoholu, kajenju in nezdravi prehrani, ki še dodatno obremenijo telo. Sicer pa je preventiva vedno boljša od kurative – cepljenje proti gripi, gibanje na prostem tudi pozimi ter zdrava in uravnotežena prehrana vse leto.«

Eden od pogostih mitov, povezanih s prebolevanjem prehlada, je še, da uživanje mleka vpliva na nastajanje sluzi. »Študije so pokazale, da je občutek gostejše sluzi posledica učinka placeba, saj so tisti, ki v to verjamejo, spremembo čutili tako po kravjem kot po sojinem mleku. Tako da nimamo nobenih dokazov, ki bi potrdili to ljudsko izročilo,« je odgovorila prehranska strokovnjakinja.