Na vidiku konec zavajajočih trditev na živilih
Evropska komisija v poročilu za dodatne omejitve pri prehranskih in zdravstvenih trditvah.
Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock
Večletnemu zavajanju potrošnikov s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami na živilih, ki teh trditev ne bi smela imeti, in ki ga je dopuščala Evropska komisija, bi se lahko v mandatu tega sestava komisije končno obetal konec. Komisija je v zaključnem poročilu o ovrednotenju evropske uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih potrdila, da je treba vzpostaviti dodatne omejitve uporabe teh trditev.
»Gre namreč za zagotavljanje varstva potrošnikov, saj predstavlja uporaba trditev na živilih, ki so prehransko manj ustrezna in predstavljena kot zdrava, zavajanje potrošnikov, hkrati pa tudi tveganje za javno zdravje. V poročilu je izpostavljeno, da vzpostavitev profilov živil oziroma mejnih vrednosti hranil za nasičene maščobe, sladkorje in sol, podpira tudi živilski sektor, kar je pomemben napredek na tem področju,« so zapisali na Inštitutu za nutricionistiko.
Evropska uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, s katero so bila sprejeta enotna pravila za uporabo teh trditev pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju živil, je bila sprejeta že leta 2006. Predvidela je vzpostavitev kriterijev, ki bi omejevali uporabo trditev na živilih z visoko vsebnostjo nasičenih maščob, sladkorja in soli, vendar ker je komisija leta 2009 ob poskusih vzpostavitve takšnih omejitev naletela na močno nasprotovanje deležnikov, zlasti Italije in živilske industrije, tega dela uredbe ni izvedla.
To pomeni, da se s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami še vedno lahko promovirajo živila z manj ugodno hranilno sestavo. Veliko takšnih živil je tudi na slovenskem trgu, kar dokazujejo rezultati raziskav Inštituta za nutricionistiko. V eni od raziskav je bilo ugotovljeno, da ima od 6000 živil s takšnimi trditvami, kar tretjina manj ugodno hranilno sestavo. »Za še posebej problematične so se pokazale nekatere skupine živil, na katerih se trditve pogosteje uporabljajo npr. pijače, sadni jogurti in žita za zajtrk,« pravi vodja raziskovalne skupine pri inštitutu prof. dr. Igor Pravst.
Pravst navaja tudi dva primera zavajanja. »Najbolj nas je zmotilo, da se žita za zajtrk promovirajo kot bogata s prehranskimi vlakninami, pri tem pa imajo lahko tudi 30 gramov sladkorja. Ali pa, da se na bombonih za otroke navaja, da imajo dodane vitamine in minerale, v resnici pa so sam sladkor.«
Komisija je leta 2015 sprožila t. i. REFIT evalvacijo te uredbe, s katero je želela ugotoviti, ali je vzpostavitev profiliranja živil v resnici potrebna. Pet let zatem je objavila zaključno poročilo, ki potrjuje potrebo po vzpostavitvi dodatne omejitve uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih. Profiliranje živil je metoda, ki se uporablja za vrednotenje njihove hranilne sestave.
Doc. dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje: »S pomočjo profiliranja živil lahko objektivno ocenimo, ali gre z vidika hranilne sestave živila in njegovih sestavin za živilo z bolj ali manj ugodno hranilno sestavo. Obstajajo različni modeli za profiliranje živil, ki se razlikujejo po načinu vrednotenja njihove sestave in vrsti parametrov, ki jih pri tem upoštevajo. Modeli za profiliranje imajo običajno bodisi določene meje za posamezna hranila, bodisi živila točkujejo z dodeljevanjem pozitivnih ali negativnih točk glede na njihovo hranilno sestavo. Pri tem se ugodno točkujejo v prehrani bolj zaželene sestavine (npr. prehranska vlaknina, zelenjava in sadje), obratno pa velja za hranila, ki jih želimo v prehrani omejevati (npr. nasičene maščobe, sladkorji in natrij oz. sol).«
Poročilo evalvacije obravnava tudi uporabo zdravstvenih trditev za rastlinske dele v živilih. Po besedah Kušarjeve ugotavlja, da »proizvajalci živil oziroma prehranskih dopolnil pogosto ne dosegajo zakonodajno opredeljenih pogojev rabe, zaradi česar mnogokrat prihaja do zavajanja potrošnikov«. Komisija je v zvezi s tem predlagala vzpostavitev posebnega postopka odobritve takšnih trditev, ki naj bi temeljil na tradicionalni uporabi rastlin. Poročilo sicer še ne opredeljuje nove zakonodajne ureditve, predstavlja pa pomembno usmeritev za spreminjanje zakonodaje na tem področju, ocenjujejo na Inštitutu za nutricionistiko.
»Gre namreč za zagotavljanje varstva potrošnikov, saj predstavlja uporaba trditev na živilih, ki so prehransko manj ustrezna in predstavljena kot zdrava, zavajanje potrošnikov, hkrati pa tudi tveganje za javno zdravje. V poročilu je izpostavljeno, da vzpostavitev profilov živil oziroma mejnih vrednosti hranil za nasičene maščobe, sladkorje in sol, podpira tudi živilski sektor, kar je pomemben napredek na tem področju,« so zapisali na Inštitutu za nutricionistiko.
Evropska uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, s katero so bila sprejeta enotna pravila za uporabo teh trditev pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju živil, je bila sprejeta že leta 2006. Predvidela je vzpostavitev kriterijev, ki bi omejevali uporabo trditev na živilih z visoko vsebnostjo nasičenih maščob, sladkorja in soli, vendar ker je komisija leta 2009 ob poskusih vzpostavitve takšnih omejitev naletela na močno nasprotovanje deležnikov, zlasti Italije in živilske industrije, tega dela uredbe ni izvedla.
Mejne vrednosti za nekatera hranila bi morale biti določene že leta 2009.
Omejitve podpira živilski sektor.
Pri nas ima tretjina živil s prehranskimi trditvami manj ugodno sestavo.
Omejitve podpira živilski sektor.
Pri nas ima tretjina živil s prehranskimi trditvami manj ugodno sestavo.
Veliko zavajanja tudi na slovenskem trgu
To pomeni, da se s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami še vedno lahko promovirajo živila z manj ugodno hranilno sestavo. Veliko takšnih živil je tudi na slovenskem trgu, kar dokazujejo rezultati raziskav Inštituta za nutricionistiko. V eni od raziskav je bilo ugotovljeno, da ima od 6000 živil s takšnimi trditvami, kar tretjina manj ugodno hranilno sestavo. »Za še posebej problematične so se pokazale nekatere skupine živil, na katerih se trditve pogosteje uporabljajo npr. pijače, sadni jogurti in žita za zajtrk,« pravi vodja raziskovalne skupine pri inštitutu prof. dr. Igor Pravst.
Pravst navaja tudi dva primera zavajanja. »Najbolj nas je zmotilo, da se žita za zajtrk promovirajo kot bogata s prehranskimi vlakninami, pri tem pa imajo lahko tudi 30 gramov sladkorja. Ali pa, da se na bombonih za otroke navaja, da imajo dodane vitamine in minerale, v resnici pa so sam sladkor.«
FOTO: Yves Herman/Reuters
Komisija je leta 2015 sprožila t. i. REFIT evalvacijo te uredbe, s katero je želela ugotoviti, ali je vzpostavitev profiliranja živil v resnici potrebna. Pet let zatem je objavila zaključno poročilo, ki potrjuje potrebo po vzpostavitvi dodatne omejitve uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih. Profiliranje živil je metoda, ki se uporablja za vrednotenje njihove hranilne sestave.
Zaostritev pogojev tudi pri zdravstvenih trditvah
Doc. dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje: »S pomočjo profiliranja živil lahko objektivno ocenimo, ali gre z vidika hranilne sestave živila in njegovih sestavin za živilo z bolj ali manj ugodno hranilno sestavo. Obstajajo različni modeli za profiliranje živil, ki se razlikujejo po načinu vrednotenja njihove sestave in vrsti parametrov, ki jih pri tem upoštevajo. Modeli za profiliranje imajo običajno bodisi določene meje za posamezna hranila, bodisi živila točkujejo z dodeljevanjem pozitivnih ali negativnih točk glede na njihovo hranilno sestavo. Pri tem se ugodno točkujejo v prehrani bolj zaželene sestavine (npr. prehranska vlaknina, zelenjava in sadje), obratno pa velja za hranila, ki jih želimo v prehrani omejevati (npr. nasičene maščobe, sladkorji in natrij oz. sol).«
Poročilo evalvacije obravnava tudi uporabo zdravstvenih trditev za rastlinske dele v živilih. Po besedah Kušarjeve ugotavlja, da »proizvajalci živil oziroma prehranskih dopolnil pogosto ne dosegajo zakonodajno opredeljenih pogojev rabe, zaradi česar mnogokrat prihaja do zavajanja potrošnikov«. Komisija je v zvezi s tem predlagala vzpostavitev posebnega postopka odobritve takšnih trditev, ki naj bi temeljil na tradicionalni uporabi rastlin. Poročilo sicer še ne opredeljuje nove zakonodajne ureditve, predstavlja pa pomembno usmeritev za spreminjanje zakonodaje na tem področju, ocenjujejo na Inštitutu za nutricionistiko.
