Komentar Mihe Šimnovca: Ženski skoki
O številkah, kakršne so v zadnjih dneh beležili na Ljubnem, lahko prireditelji moških tekem v skokih zdaj le sanjajo.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Makovec
Čeprav so ženski smučarski skoki v zadnjih petnajstih letih naredili velikanski skok naprej, so v marsičem še vedno globoko v senci moških kolegov in nekaterih drugih ženskih (zimskih) športov. To se je pokazalo tudi minuli konec tedna, ko so se najboljše skakalke na Ljubnem ob Savinji (šele) drugič v predolimpijski sezoni 2020/21 potegovale za točke svetovnega pokala.
Jubilejno deseto tekmovanje na 94-metrski napravi pod Rajhovko je neposredno prenašala zgolj naša nacionalna televizija, na preostalih nam dosegljivih televizijskih postajah je bilo v soboto in nedeljo izjemno težko zaslediti že krajši posnetek katerega od skokov iz sicer za mnoge najbolj priljubljenega prizorišča v koledarju tega športa za nežnejši spol.
Številni ga zapostavljajo, misleč in okrog razlagajoč, češ da v ženskih skokih ni dovolj konkurence.
Če bi zgolj pogledali na startni seznam prireditve na Ljubnem, verjetno ne bi več razmišljali tako. Na ekipni preizkušnji je namreč sodelovalo rekordnih trinajst zasedb, za 40 (startnih) mest na posamični tekmi pa se je kvalifikacijah pomerilo – reci in piši – 76 skakalk iz 17 držav. To je, za primerjavo, kar 26 tekmovalk več (tretjino), kot je bilo, denimo, minuli konec tedna alpskih smučark na ženskem smuku najvišje ravni v Crans Montani.
Tudi skakalcev je bilo v zadnjem obdobju na tekmovanjih za svetovni pokal občutno manj. Za kvalifikacije v Lahtiju se jih je minuli petek prijavilo le 53 iz enajstih držav, pred tem v Zakopanah 57 iz 13 reprezentanc, v Titisee-Neustadt jih je pripotovalo zgolj 50 iz 15 držav, tako da jim niti kvalifikacij ne bi bilo treba izpeljati ... O takšnih številkah, kakršne so v zadnjih dneh beležili na Ljubnem, lahko torej prireditelji moških elitnih preizkušenj v skokih zdaj le sanjajo.
Zaradi tega bi morali imeti zadnji uspehi slovenskih skakalk, med katerimi seveda še posebno izstopa zgodovinska prva zmaga na ekipnih preizkušnjah, s katero so v soboto navdušile Urša Bogataj, Ema Klinec, Nika Križnar in Špela Rogelj, še toliko večjo težo. Tudi oziroma prav zaradi (tuje) konkurence, ki je iz sezone v sezono številnejša in obenem tudi močnejša.
O številkah, kakršne so v zadnjih dneh beležili na Ljubnem, lahko prireditelji moških tekem v skokih zdaj le sanjajo.
Jubilejno deseto tekmovanje na 94-metrski napravi pod Rajhovko je neposredno prenašala zgolj naša nacionalna televizija, na preostalih nam dosegljivih televizijskih postajah je bilo v soboto in nedeljo izjemno težko zaslediti že krajši posnetek katerega od skokov iz sicer za mnoge najbolj priljubljenega prizorišča v koledarju tega športa za nežnejši spol.
Številni ga zapostavljajo, misleč in okrog razlagajoč, češ da v ženskih skokih ni dovolj konkurence.
Če bi zgolj pogledali na startni seznam prireditve na Ljubnem, verjetno ne bi več razmišljali tako. Na ekipni preizkušnji je namreč sodelovalo rekordnih trinajst zasedb, za 40 (startnih) mest na posamični tekmi pa se je kvalifikacijah pomerilo – reci in piši – 76 skakalk iz 17 držav. To je, za primerjavo, kar 26 tekmovalk več (tretjino), kot je bilo, denimo, minuli konec tedna alpskih smučark na ženskem smuku najvišje ravni v Crans Montani.
FOTO: Jure Makovec
Tudi skakalcev je bilo v zadnjem obdobju na tekmovanjih za svetovni pokal občutno manj. Za kvalifikacije v Lahtiju se jih je minuli petek prijavilo le 53 iz enajstih držav, pred tem v Zakopanah 57 iz 13 reprezentanc, v Titisee-Neustadt jih je pripotovalo zgolj 50 iz 15 držav, tako da jim niti kvalifikacij ne bi bilo treba izpeljati ... O takšnih številkah, kakršne so v zadnjih dneh beležili na Ljubnem, lahko torej prireditelji moških elitnih preizkušenj v skokih zdaj le sanjajo.
Zaradi tega bi morali imeti zadnji uspehi slovenskih skakalk, med katerimi seveda še posebno izstopa zgodovinska prva zmaga na ekipnih preizkušnjah, s katero so v soboto navdušile Urša Bogataj, Ema Klinec, Nika Križnar in Špela Rogelj, še toliko večjo težo. Tudi oziroma prav zaradi (tuje) konkurence, ki je iz sezone v sezono številnejša in obenem tudi močnejša.
