Milan Krek, nov direktor NIJZ
Za nastop mandata ga mora potrditi le še vlada, kar naj bi se zgodilo še ta teden.
Odpri galerijo
Zdravnik Milan Krek velja za najboljšega poznavalca problematike drog pri nas. Foto: Blaž Samec
Po tem, ko je minuli torek razpisna komisija Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) odprla le dve prijavi na mesto direktorja te ustanove, se je v soboto s prijavama seznanil še svet zavoda in v imenovanje vladi predlagal zdravnika Milana Kreka. Poleg njega se je na razpis prijavil še biolog Gorazd Pretnar.
Da bo prav Krek, sicer vodja koprske enote NIJZ, najverjetnejši novi direktor NIJZ se je začelo šušljati, ko se je po razhajanjih med nekaterimi zaposlenimi na NIJZ in vlado pojavil na eni izmed vladnih tiskovnih konferenc, kjer je tudi sam izrazil nekaj kritičnih stališč zaradi poznih odločitev svojih kolegov. Kot je dejal tedaj, o vodenju NIJZ ni razmišljal, so ga pa k temu vabili nekateri posamezniki. Če že, bi se prijavil samo zaradi interesa naroda, je povedal za Delo: »Da pred upokojitvijo, za katero bom kmalu izpolnjeval pogoje, poskusim uvesti nujne spremembe. NIJZ mora postati izključno strokovna organizacija brez primesi političnih vplivov.« Morda je k njegovi odločitvi bistveno pripomogla pobuda kolegice, ki mu je dejala, da naj se prijavi, češ, da je »njivo, ki jo je začel orati, vedno preoral do konca«.
63-letni Krek, ki pravi, da ni član nobene politične stranke, je končal ljubljansko medicinsko fakulteto. Kariero je začel v ZD Piran, nadaljeval v ZD Koper in leta 1986 postal direktor ZD Piran. Kasneje je bil imenovan za predsednika poslovodnega organa Zdravstvenega centra Koper, ki je imel v svoji sestavi štiri zdravstvene domove, Zavod za socialno medicino in higieno ter splošno bolnišnico v Izoli in v Sežani, ter obalne lekarne s svojimi podružnicami. V času njegovega vodenja so reorganizirali primorsko zdravstvo tako, da so dotedanji Tozdi postali samostojni pravni subjekti.
Kot progresivnega zdravnika ga je tedanja vlada vključila v odbor za odvisnosti, ki mu je predsedoval in bil hkrati kot predsedujoči tudi član Sveta za zdravje pri vladi RS.
Leta 1998 je postal direktor vladnega urada za droge, ki ga je vodil vse do ukinitve leta 2004. V času pridruževanja Slovenije EU je bil zadolžen za pridružitvene akte na področju drog. V tem času so tudi vodili tri evropske projekte. Vrsto let je bil član horizontalne delovne skupine za droge v Bruslju. V času predsedovanja Slovenije EU leta 2008 je predsedoval delovno skupini za droge.
Po prenehanju delovanja urada za droge je postal direktor urada za droge na ministrstvu za zdravje. Leta 2006 je zasedel mesto direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo v Kopru. Na tem delovnem mestu je, kot pravi, imel vpogled v drobovje javnega zdravja na slovenskem: »S sodelavci smo odprli številna pomembna javno zdravstvena vprašanja in vseskozi zahtevali organizacijske spremembe na področju javnega zdravja, ki bi omogočile razvoj javnega zdravja.«
Po Krekovem mnenju je slovenski zdravstveni sistem v veliki zamudi na področju reform, ki bi mu omogočile boljše delo in preživetje v teh težkih finančnih časih. »Če bi se zdravstvo reorganiziralo že pred leti, bi bilo sedaj vse lažje, ker pa prenaša reforme od ministra do ministra se seveda ne zgodi nič drugega, kot da ima zdravstvo samo vse večje težave, posledično pa tudi ljudje, ki koristijo usluge zdravstva.«
Brigite Ferlič Žgajnar
Da bo prav Krek, sicer vodja koprske enote NIJZ, najverjetnejši novi direktor NIJZ se je začelo šušljati, ko se je po razhajanjih med nekaterimi zaposlenimi na NIJZ in vlado pojavil na eni izmed vladnih tiskovnih konferenc, kjer je tudi sam izrazil nekaj kritičnih stališč zaradi poznih odločitev svojih kolegov. Kot je dejal tedaj, o vodenju NIJZ ni razmišljal, so ga pa k temu vabili nekateri posamezniki. Če že, bi se prijavil samo zaradi interesa naroda, je povedal za Delo: »Da pred upokojitvijo, za katero bom kmalu izpolnjeval pogoje, poskusim uvesti nujne spremembe. NIJZ mora postati izključno strokovna organizacija brez primesi političnih vplivov.« Morda je k njegovi odločitvi bistveno pripomogla pobuda kolegice, ki mu je dejala, da naj se prijavi, češ, da je »njivo, ki jo je začel orati, vedno preoral do konca«.
63-letni Krek, ki pravi, da ni član nobene politične stranke, je končal ljubljansko medicinsko fakulteto. Kariero je začel v ZD Piran, nadaljeval v ZD Koper in leta 1986 postal direktor ZD Piran. Kasneje je bil imenovan za predsednika poslovodnega organa Zdravstvenega centra Koper, ki je imel v svoji sestavi štiri zdravstvene domove, Zavod za socialno medicino in higieno ter splošno bolnišnico v Izoli in v Sežani, ter obalne lekarne s svojimi podružnicami. V času njegovega vodenja so reorganizirali primorsko zdravstvo tako, da so dotedanji Tozdi postali samostojni pravni subjekti.
Poznavalec problematike drog
Po omenjeni reorganizaciji se je zaposlil v Zavodu za socialno medicino in higieno, kjer je postal vodja oddelka za socialno medicino. Ob dejstvu, da se je ravno tedaj začela pospešeno razvijati epidemija odvisnosti od prepovedanih drog, je v Zavodu leta 1991 razvil dispanzersko metodo dela z odvisnimi od drog in uvedel sodobno zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Povezal se je s tedanjo skupino Pompidou pri Svetu Evrope. Vzporedno je s somišljeniki ustanovil nevladno organizacijo SVIT, ki je delovala na področju pomoči odvisnim in družinam odvisnih od drog.Kot progresivnega zdravnika ga je tedanja vlada vključila v odbor za odvisnosti, ki mu je predsedoval in bil hkrati kot predsedujoči tudi član Sveta za zdravje pri vladi RS.
Leta 1998 je postal direktor vladnega urada za droge, ki ga je vodil vse do ukinitve leta 2004. V času pridruževanja Slovenije EU je bil zadolžen za pridružitvene akte na področju drog. V tem času so tudi vodili tri evropske projekte. Vrsto let je bil član horizontalne delovne skupine za droge v Bruslju. V času predsedovanja Slovenije EU leta 2008 je predsedoval delovno skupini za droge.
Zagovornik reorganizacije in sprememb
Leta 2000 je postal specialist socialne medicine in se vključil v pedagoško delo na katedri za javno zdravje na Medicinski fakulteti, kjer je še danes strokovni sodelavec. Obiskoval je tudi štiriletni študij sistemske družinske terapije na Katedri za psihiatrijo pri ljubljanski medicinski fakulteti.Po prenehanju delovanja urada za droge je postal direktor urada za droge na ministrstvu za zdravje. Leta 2006 je zasedel mesto direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo v Kopru. Na tem delovnem mestu je, kot pravi, imel vpogled v drobovje javnega zdravja na slovenskem: »S sodelavci smo odprli številna pomembna javno zdravstvena vprašanja in vseskozi zahtevali organizacijske spremembe na področju javnega zdravja, ki bi omogočile razvoj javnega zdravja.«
Po Krekovem mnenju je slovenski zdravstveni sistem v veliki zamudi na področju reform, ki bi mu omogočile boljše delo in preživetje v teh težkih finančnih časih. »Če bi se zdravstvo reorganiziralo že pred leti, bi bilo sedaj vse lažje, ker pa prenaša reforme od ministra do ministra se seveda ne zgodi nič drugega, kot da ima zdravstvo samo vse večje težave, posledično pa tudi ljudje, ki koristijo usluge zdravstva.«
Brigite Ferlič Žgajnar
