Nobelova nagrada za literaturo letos pesnici Louise Glück
Letošnja nagrajenka je leta 1968 objavila prvo pesniško zbirko »Firstborn« in bila kmalu priznana kot ena najvidnejših pesnic v sodobni ameriški literaturi.
Odpri galerijo
Objavila je 12 pesniških zbirk in nekaj zvezkov esejev o poeziji. FOTO: Reuters
Nobelovo nagrado za literaturo za leto 2020 prejme ameriška pesnica Louise Glück za svoj nezamenljivi pesniški glas, ki s strogo lepoto naredi individualen obstoj univerzalen, je danes v Stockholmu sporočila Kraljeva švedska akademija. Pri tem črpa iz mitov in klasičnih motivov, ki so pogosti v njenih delih.
Letošnja nagrajenka je leta 1968 objavila prvo pesniško zbirko Firstborn in bila kmalu priznana kot ena najvidnejših pesnic v sodobni ameriški literaturi. Objavila je 12 pesniških zbirk in nekaj zvezkov esejev o poeziji. Značilnost vseh je prizadevanje za jasnost. Njena osrednja tema ostajajo otroštvo in družinsko življenje, tesen odnos s starši ter z brati in s sestrami. V njenih pesmih jaz posluša, kaj je ostalo od njegovih sanj in zablod, in nihče ne more biti strožji kot ona v soočanju z iluzijami o sebi.
A čeprav pesnica nikoli ne bi zanikala pomena avtobiografskega ozadja, je ne gre šteti za izpovedno. Louise Glück išče univerzalno in pri tem črpa navdih iz mitov in klasičnih motivov, ki so del večine njenih knjig. Glasovi Didone, Perzefone in Evridike – zapuščeni, kaznovani, izdani – so maske za jaz v preobrazbi, tako osebni kot splošno veljavni, piše v utemeljitvi.
Louise Glück je prejela več prestižnih nagrad, med njimi leta 1993 Pulitzerjevo nagrado in 2014 nacionalno knjižno nagrado.
Letošnja nagrajenka je leta 1968 objavila prvo pesniško zbirko Firstborn in bila kmalu priznana kot ena najvidnejših pesnic v sodobni ameriški literaturi. Objavila je 12 pesniških zbirk in nekaj zvezkov esejev o poeziji. Značilnost vseh je prizadevanje za jasnost. Njena osrednja tema ostajajo otroštvo in družinsko življenje, tesen odnos s starši ter z brati in s sestrami. V njenih pesmih jaz posluša, kaj je ostalo od njegovih sanj in zablod, in nihče ne more biti strožji kot ona v soočanju z iluzijami o sebi.
A čeprav pesnica nikoli ne bi zanikala pomena avtobiografskega ozadja, je ne gre šteti za izpovedno. Louise Glück išče univerzalno in pri tem črpa navdih iz mitov in klasičnih motivov, ki so del večine njenih knjig. Glasovi Didone, Perzefone in Evridike – zapuščeni, kaznovani, izdani – so maske za jaz v preobrazbi, tako osebni kot splošno veljavni, piše v utemeljitvi.
Louise Glück je prejela več prestižnih nagrad, med njimi leta 1993 Pulitzerjevo nagrado in 2014 nacionalno knjižno nagrado.
