Marko Grobelnik in Dan Podjed: Umetna inteligenca bo popravila tudi vodovod

V podkastu Supermoč smo z dr. Markom Grobelnikom in dr. Danom Podjedom govorili o umetni inteligenci med etiko, roboti in prihodnostjo človeštva. Zakaj? Ker bomo v prihodnjih letih doživeli prehod umetne inteligence tudi v fizični svet. Robot bo potrkal na naša vrata – in nam popravil vodovod.

Na konferenci Mobilne tehnologije 2025, ki jo je 4. junija pripravila Medijska hiša Delo, smo z izbranimi sogovorniki iz sveta znanosti in podjetništva razpravljali o tem, kako umetna inteligenca in strojno učenje že danes odločilno vplivata na naš življenjski prostor, tehnologije in družbene strukture.

A če so bili na konferenci v ospredju predvsem tehnološki primeri in aplikacije, se je v podkastu Supermoč, ki ga danes objavljamo, pogovor poglobil v širša, tudi bolj človeška vprašanja. Gosta terenskega (pop-up podkast studia) sta bila antropolog dr. Dan Podjed in raziskovalec umetne inteligence dr. Marko Grobelnik, ki sta ponudila dve različni, a dopolnjujoči se perspektivi na to, kako tehnologija oblikuje naš svet – in nas same.

Dr. Grobelnik je že v uvodu poudaril, da bo umetna inteligenca v prihodnjih letih postala oprijemljiva: »V naslednjih letih bomo doživeli prehod umetne inteligence tudi v fizični svet. Robotizacija družbe trka na vsa mogoča vrata – tudi vodoinštalater kot robot bo kmalu popravljal po naših domovih, kar danes delajo ljudje.«

Pri tem je opozoril na izjemno hitrost razvoja: »Tehnologija prehiteva regulacijo in uvedbo etičnih norm upravljanja umetne inteligence.«

Na vprašanje, koliko moči imajo razvijalci umetne inteligence nad tem, ali bo nova tehnologija služila človeštvu ali ne, je odgovoril neposredno: »Prav nobene. Ideje so v zraku in države v tekmi to vedo. Duh je ušel iz steklenice že pred 30 leti.«

Sogovornik Dan Podjed je tehnološko prihodnost osvetlil z antropološkega vidika in opozoril na vpliv, ki ga ima umetna inteligenca na naše odnose, ritem življenja in identiteto: »Če so začetek 21. stoletja zaznamovala družabna omrežja, bo naslednja desetletja zaznamovala umetna inteligenca. Že zdaj se zdi, da se ne moremo več odklopiti od zaslonov in da nimamo več časa za prijatelje.«

V pogovoru je izpostavil tudi širše filozofske in etične dileme: »Slišati je, da bomo kmalu doživeli tehnološko singularnost – da bodo naša telesa in misli povsem spojeni s tehnologijo v nekakšni kapsuli in da bomo postali bitja, bolj utemeljena na siliciju kot na ogljiku.«

Tehnološka singularnost je pojem, ki označuje točko prihodnosti, ko bo umetna inteligenca postala tako napredna in spodobna samostojnega učenja, da bo začela eksponentno izboljševati samo sebe – s hitrostjo in kompleksnostjo, ki je človek ne bo mogel razumeti, nadzirati ali predvideti.

Umetna inteligenca bi lahko postala inteligentnejša od ljudi na vseh področjih – ne le v analizi podatkov, ampak tudi pri ustvarjalnem mišljenju, etičnih odločitvah, celo samorefleksiji. V tem trenutku bi človek izgubil sposobnost nadzora nad tem, kam gre razvoj – umetna inteligenca bi postala subjekt, ne le orodje.

Številni teoretiki (npr. Ray Kurzweil) predvidevajo, da bo tehnološka singularnost vodila tudi do fizične in kognitivne združitve človeka in stroja – npr. z vmesniki med možgani in računalniki, digitalnimi podaljški zavesti ali celo nalaganjem uma v umetna okolja.

Tehnološka singularnost odpira zelo resna vprašanja:

• Kdo bo odločal, kaj umetna inteligenca dela – in po kakšnih vrednotah?
• Kaj pomeni biti človek?
• Kako ohraniti etiko, ko zmogljivost stroja presega človeški nadzor?

Epizoda Supermoč ni le nadaljevanje razprav s konference, temveč njen najglob­lji odmev. Razgrne ključna vprašanja, ki jih odpira hitro razvijajoča se umetna inteligenca: ali zmoremo kot družba slediti njenemu tempu? Kaj se zgodi z družbenimi vrednotami, ko odločanje prepustimo strojem? Kako ohraniti človečnost v svetu, kjer človek morda ne bo več v središču?

Prisluhnite novi epizodi podkasta Supermoč – kjer razmišljamo ne le o prihodnosti tehnologije, temveč tudi o prihodnosti človeštva.