Ponovno približevanje ZDA in Irana

Na Dunaju se bodo v torek prek posrednikov pogajali o možnostih vrnitve Bele hiše Joeja Bidna k jedrskemu dogovoru iz leta 2015.
Fotografija: Demokratski predsednik Joe Biden tudi na Bližnjem in Srednjem vzhodu podira politiko predhodnika Trumpa.  FOTO: Tom Brenner/Reuters
Odpri galerijo
Demokratski predsednik Joe Biden tudi na Bližnjem in Srednjem vzhodu podira politiko predhodnika Trumpa.  FOTO: Tom Brenner/Reuters

Washington in Teheran bosta začela preučevati možnosti za vrnitev k jedrskemu sporazumu iz leta 2015, so sporočili pri koordinatorki Evropski uniji. Na Dunaju prihodnji teden še ne bo neposrednih pogajanj med ZDA in Iranom, ampak bodo ta potekala prek posrednikov. ZDA je iz sporazuma leta 2018 povlekel prejšnji republikanski predsednik Donald Trump.

Trump je podpisnicam, med katerimi je bila ob sodelovanju Evropske unije poleg članic varnostnega sveta OZN Kitajske, Francije, Rusije, Združenega kraljestva in ZDA tudi Nemčija, očital plačevanje milijard dolarjev islamski diktaturi, ki se je v zameno obvezala za le začasno omejevanje svojih jedrskih programov ter je, zelo verjetno tudi z ameriškim in evropskim denarjem, širila vpliv na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Novi demokratski predsednik Joe Biden pa je že takoj po nastopu obračunal s samimi temelji Trumpove zunanje politike »najprej Amerika« in je tudi pri vprašanju odnosov z Iranom obljubil sledenje dogovorov z zavezniki. Druge podpisnice jedrskega sporazuma, sprejetega v času demokratske administracije predsednika Baracka Obama in njegovega podpredsednika Bidna, so nasprotovale ameriškemu izstopu.

Vrhovni iranski voditelj Ali Hamenej. AFP PHOTO / HO / KHAMENEI.IR"  Foto - Afp
Vrhovni iranski voditelj Ali Hamenej. AFP PHOTO / HO / KHAMENEI.IR"  Foto - Afp


Torkova pogajanja bodo prvi resni poskus pomirjevanja teh sporov, saj je Iran doslej pred vrnitvijo k sporazumu zahteval ukinitev ameriških sankcij, ZDA pa končanje pospešenega razvijanja jedrskih programov po ameriškem odhodu iz sporazuma. Neimenovani uradnik nove administracije je časopisu New York Times ocenil, da se politika največjega možnega pritiska ni izkazala. Bidnova administracija je že prej napovedala nadaljevanje pogajanj o podaljšanju omejitev za iranske jedrske programe, pa tudi za raketnih programov ter vpliva na Bližnjem vzhodu s pomočjo skupin kot Hezbolah ali Hamas ter šiitskih milic.
 

Komentarji: