Rast se ohlaja, gonilo domača potrošnja

Ljubljana – Slovenska gospodarska rast se v zadnji polovici leta počasi ohlaja. V tretjem četrtletju se je BDP medletno povečal za 2,3 odstotka, očiščen vplivov sezone in koledarja pa za le še dva odstotka, so izračunali na Sursu. Statistiki so zdaj navzdol revidirali tudi podatek o gospodarski rasti v drugem četrtletju, in sicer z 2,6 na 2,3 odstotka na letni ravni.
Miha Jenko
V tretjem četrtletju je bila gonilo rasti predvsem domača potrošnja (povečanje za 3,8 odstotka, v gospodinjstvih celo za 4,3 odstotka). Povečali so se predvsem nakupi hrane, goriva, poltrajnih in nekaterih trajnih dobrin, po drugi strani pa je bilo manj nakupov (za tri odstotke) avtomobilov kot v prejšnjem četrtletju.
Očitni so spremembe tudi pri naložbah: te so bile v bruto znesku sicer večje za 4,4 odstotka, a so k temu precej pripomogle tudi večje zaloge. Predvsem je skrb vzbujajoče le enoodstotno povečanje naložb v osnovna sredstva, kar vključuje tudi zmanjšanje naložb v nestanovanjsko gradnjo. Te investicije so se od začetka leta 2017 sicer vztrajno povečevale. Ob tem je bila tudi desetodstotna rast stanovanjske gradnje počasnejša kot v prvi polovici leta. Še naprej se znižujejo naložbe v transportno opremo. Ob večji rasti uvoza (6,7 odstotka) kot izvoza (4,5 odstotka) je saldo menjave s tujino tokrat negativno vplival na rast BDP.
In kakšno gospodarsko rast Slovenija lahko pričakuje v celotnem letu 2019? V Sursu bodo ta podatek objavili konec februarja 2020. V prvih treh četrtletjih letos je bil BDP za 2,7 odstotka višji kot v istem obdobju lani. Če bi imeli v zadnjem četrtletju letos enako rast, kot je bila v tretjem, bi bila gospodarska rast na letni ravni pri nas 2,6-odstotna, nam je pojasnila Romana Korenič iz Sursa. To je sicer manj od zadnje napovedi Umarja (povečanje BDP 2,8 odstotka), na kateri so zasnovani tudi proračunski dokumenti.

Ivanc: Negativno presenečajo naložbe in izvoz storitev

»Pričakovali smo medletno 2,8-odstotno gospodarsko rast, zato je objavljeni podatek o dvoodstotni gospodarski rasti (očiščeni sezonskih vplivov) precej nizek. Med višegrajskimi državami je imela v tem četrtletju nižjo rast le Slovaška. Negativno je presenetil predvsem podatek o investicijah, in tudi o izvozu storitev, kjer gre za stagnacijo prenočitev tujih turistov,« je podatek Sursa ocenil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Izstopa zmanjšanje naložb v transportno opremo, ki je bil nižji za kar 6,9 odstotka. »To izraža previdnost transportnih podjetij pri investiranju v nova prevozna sredstva. Vsi nekako pričakujejo upočasnitev rasti ali stagnacijo industrijske proizvodnje v regiji.«

Umar: Za zdaj ni pomembnih odstopanj od napovedi

V Umarju so podatke Sursa pospremili z ugotovitvijo, da se »nadaljuje solidna rast gospodarske aktivnosti, k temu je zelo pripomogla potrošnja gospodinjstev. Njeno okrepljeno rast sta še naprej podpirala razmeroma visoka rast zaposlenosti ter zvišana rast plač in socialnih transferjev. K rasti BDP je pomembno prispevalo tudi povečanje zalog, nekoliko pa tudi investicije v stroje in opremo.« Da gospodarske razmere v Sloveniji za zdaj ostajajo ugodnejše kot v povprečju evrskega območja (kjer je medletna rast približno pol manjša op. p.), ugotavlja tudi Banka Slovenije.
Po mnenju direktorice Umarja Maje Bednaš, »gibanja v prvih treh četrtletjih letos za zdaj ne nakazujejo pomembnega odstopanje rasti BDP od jesenske napovedi. Negotovosti v mednarodnem okolju pa ostajajo visoke. Morebitna uresničitev tveganj bi lahko vplivala na hitrejšo upočasnitev gospodarske rasti, kar smo že opozorili v jesenski napovedi.«