Šest tisoč – pet tisoč – šest tisoč

Najpomembnejši svetovni delniški indeks, S&P 500, je v petek, 6. junija, trgovanje zaključil pri okroglih 6000 indeksnih točkah. Nazadnje je bil na teh ravneh v februarju, prvič pa jo je presegel novembra lani. Tako kot v življenju imamo tudi v investicijskem svetu radi okrogle številke in rekorde, saj imajo določen psihološki vpliv, ki še dodatno poveča zaupanje oz. evforijo, in seveda obratno. Letos smo, vsaj kar se tiče ameriškega delniškega indeksa S&P 500, doživeli oba občutka.

Prvič se nam je to zgodilo v dneh po famoznem »dnevu osvoboditve«, ko je ameriški predsednik na zelenici pred Belo hišo javnosti prikazal seznam držav, ki jim bodo ZDA obračunavale carine na uvoz blaga v ZDA. Takrat je indeks prvič po lanskem aprilu na poti navzdol presekal vrednost 5000 indeksnih točk. Da sta bili zmeda in mera strahu v tistih aprilskih dneh še toliko večji, se je znižanje vrednosti indeksa od vrha, ki ga je dosegel v februarju, približevali 20 odstotkom, kar s tehničnega vidika pomeni vstop v medvedji trend. Torej, v začetku aprila smo bili priča dvema psihološkima mejnikoma na kapitalskem trgu, preboj okrogle številke vrednosti indeksa v negativnem trendu in približevanju medvedjemu trendu, kar je dodobra prestrašilo vlagatelje. Da je bila mera polna, so bili dejanja in retorika ameriške administracije s predsednikom Trumpom na čelu nasprotujoči in predvsem skrb vzbujajoči. Skratka, navidezno idealen scenarij za »potop« delniških trgov in v očeh povprečnega vlagatelja vsekakor čas za prodajo.

primerjava indeksov UPDATE Foto Zx Igd

Tisti, ki smo bili na polno vpeti v investiranje za časa prvega Trumpovega mandata, nas njegova dejanja niso presenetila. Presenetila nas je višina napovedanih carin. Po številnih »kriznih« sestankih upravljavcev in analitikov smo si izmenjali mnogo nasprotujočih si mnenj in na koncu sklenili, da se vendarle nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Kar smo se naučili v prvem mandatu Donalda Trumpa, je bilo to, da je predvidljivo nepredvidljiv. Čedalje bolj smo bili naklonjeni ideji, da je bil moment v začetku aprila zelo lepa priložnost za kratkoročne nadpovprečne donose in točka, kjer lahko začnemo graditi dolgoročnejše investicijske načrte.

 FOTO: Jernej Lasič

V dnevih in tednih po najavi carin je po pričakovanjih smer kapitalskih trgov premikala Trumpova predvidljiva nepredvidljivost, tokrat v obratni smeri, saj so prevladovale novice o začasnem moratoriju uvedbe carinskih dajatev in začetkih pogajanj z več državami in regijami. Vlagatelji so se čedalje manj izrazito odzivali na novice in korak za korakom so delniški indeksi korakali proti vrednostim, ki smo jim bili priča pred najavo carin. Pomemben dejavnik pri vzpostavitvi pozitivnega trenda delnic so bili nedvomno tudi poslovni rezultati podjetij, ki so v povprečju krepko presegali pričakovanja, in stopnja inflacije, ki se počasi a vztrajno še naprej znižuje.

Končni rezultat zanimivega obdobja zadnjih dveh mesecev je, da je večina delniških indeksov na ravneh, kot smo jim bili priča pred objavo carin, in znova se je izkazalo, da se v paniki narejene neracionalne odločitve (prodaja naložb) izkažejo za najslabše z vidika dolgoročno naravnanega vlagatelja. Iz priloženega grafikona lahko tudi razberemo, da so se tokrat prav vsi vodilni svetovni delniški indeksi gibali enako.